KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.














the leading lady



the leading gentleman



best friendly connection



best family



best chemistry



honorary member



biggest ego



biggest sweetheart



should be a couple

idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share | 
 

 room no. 16

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatarlincoln westwood
archeologistarcheologist


Število prispevkov : 241
Reputation : 31
Join date : 20/09/2012

ObjavljaNaslov sporočila: room no. 16   Tor Jan 15, 2013 6:22 am


_________________

my life is like a rollercoaster,
it goes up and down when you least expect it.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatargael mckinnely
waiterwaiter


Število prispevkov : 86
Reputation : 47
Join date : 07/11/2012
Kraj : port charles, la, us

ObjavljaNaslov sporočila: Re: room no. 16   Sob Jan 19, 2013 12:40 am

    tagged is the beautiful zara smitten 1

    ni mogel kaj, da ne bi krivil samega sebe. dan se je začel odlično; zjutraj sta na terasi hotelskega bara srkala vsak svojo vročo čokolado, nato sta se oblekla v svoje kombinezone in se odpravila z vlečnico na vrh smučišča. zari je šlo precej dobro, približno toliko dobro kot njemu, zato se mu ni zdelo narobe, če - samo za to vožnjo - izpusti njeno roko in skuša doseči večjo hitrost. usodna napaka, kakopak, saj je lahko v trenutku, ko se je obrnil nazaj, videl, kako je njeno telo zletelo nekam v stran in z lastnimi očmi je lahko videl, kako je njena glava s surovo močjo udarila ob zamrznjena tla. skoraj ga je kap in še sam je ob zaviranju nekoliko zletel po tleh - hvala bogu mu ni bilo nič hujšega, a ko je prispel do zare mu je postalo jasno, da z njo ni bilo vse tako dobro, kot z njim. hvala bogu, da so imeli na smučišču vsaj izjemno organizirano pomoč; dva rešilca sta bila pri njej skorajda hitreje kot on sam in kar naj bi bil čudovit dan na belih strminah, se je spremenilo v pravcato katastrofo. zafrustriran in nase jezen je postopal po hodnikih lokalne bolnišnice, dokler ga osebje končno ni obvestilo, da je z zaro vse v redu in da jo lahko odpelje domov. izmela je sicer manjši zvin roke, a vse je bilo okej. zaradi njenega stanja so ji v bolnici dali pomirjevala, ki so jo očitno odpeljala v težak spanec, zaradi česar jo je do hotelske sobe odpeljal v tišini, previdno, da je kak gib ali zvok ne bi prebudil. nesel jo je do sobe in jo previdno odložil v posteljo, sam pa pričel na manjšem štedilniku v dnevnem prostoru pripravljati čaj. saj ni vedel, kaj naj stori v taki situaciji, vedel je samo, da je sam kriv prav vsega, kar se je zgodilo, in da bi se najraje tepel po obrazu. a še preden bi lahko povzdignil dlan in se pošteno usekal v licu, je zaslišal premikanje na poselji. v trenutku je bil ob njej in že ko je odprla oči, je iz njega bruhnil plaz besed: "o bog, zara, vsega sem jaz kriv, oprosti mi, prav zares. mislil sem, da bo - če te spustim, da ne bo - in potem si padla in - in potem nenadoma v bolnici in zlom in mislil sem, da se mi bo zmešalo, ampak potem so mi rekli, da si okej in potem si spala in mislil sem, o bog, kaj če predolgo spiš in.." srce mu je grozilo, da mu bo raztrgalo prsi, in kljub temu je hotel samo njeno odpuščanje.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarzara delacour

Število prispevkov : 56
Reputation : 34
Join date : 30/10/2012
Kraj : mayberry, usa

ObjavljaNaslov sporočila: Re: room no. 16   Sob Jan 19, 2013 1:13 am

    tagged is the mrs. perfect jimmy smitten 1

    imeti jimmy-ja ob sebi na tem potovanju v aspen niti ni bilo tako zelo slabo. navsezadnje po njunem pogovoru pred časom so se razmere med njima izboljšale, če jih je lahko sploh lahko opredelila za slabe, ter ga res ni gledala niti malo po strani. zaradi resnice, ki mu jo je zaupala pa se je počutila toliko bolj svobodno in ni se počutila kot da mu prekriva velik del sebe. imela je zaupanje vanj in prav ta občutek ji je dajal varnost in umirjenost. tudi, ko je privolila v vrnitev na smučke po dolgem času, kajti ni se spomnila kdaj je nazadnje premagovala snežne strmine in jo je malce skrbelo kako zelo nerodna bo. nazadnje je smučala, ko je še z družino živela v francijo in so se odpravljali skoraj vsako zimo na različna smučišča in je imela posebno veselje do podobnih potovanj. družina je bila na kupu in za tistih nekaj dni se je res počutila dobro, mirno in sproščeno kakor da je popolnoma zdrava in normalna. vendar ni bila in vsaka vrnitev domov je bila tudi vrnitev nazaj v realno, stresno življenje. oklepala se je njegove roke kolikor je lahko in takoj, ko jo je izpustil res čisto samo na trenutek se je v njej prebudila panika in neprepričanost v lastne sposobnosti, zato je izgubila nadzor nad seboj in v naslednjem trenutku je padala in drsela po snežni strmini, od tu naprej pa se ni spominjala popolnoma ničesar- izgubila je zavest in dogajanje okoli nje je bilo strnjeno v črnino.

    *
    počasi je odpirala oči in čutila bolečino v glavi ob kateri se je namrščila in šele do dobra se je ozrla po okolici, ko jo je pozdravila pojava jimmy-ja iz katerega so se sedaj usule besede, katerim niti ni mogla zares slediti. vseeno se je čisto rahlo nasmehnila in dvignila svojo dlan, ko je segla po njegovem licu in ga nežno pobožala. » in žal ti je za nekaj za kar nisi ti kriv, « je dejala, ne toliko za to da bi ga pomirila, ampak ker se res ni imel za kaj kriviti. spominjala se je svojega padca in zavedala se je da je bila čisto njena krivda, če že je kaj storil je bilo to da ji je pomagal. » bo z mano vse v redu ali sem nama obema pokvarila počitnice ? « je še povprašala s toplim nasmeškom na obrazu za katerega je upala, da nanj vpliva pomirjajoče.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatargael mckinnely
waiterwaiter


Število prispevkov : 86
Reputation : 47
Join date : 07/11/2012
Kraj : port charles, la, us

ObjavljaNaslov sporočila: Re: room no. 16   Sob Jan 19, 2013 2:00 am

    tagged is the beautiful zara smitten 1

    "ne," je odločno odkimal, ko mu je s toplim glasom zatrdila, da ni naredil ničesar narobe. njena dlan se je toplo dotaknila njenega lica in ujel jo je s svojo, glavo pa prislonil ob njeno dlan, ki mu je dajala tolikšno toplino. o bog, kako prekleto žal mu je bilo. najraje bi se še sam vrgel po strmem smučišču in se zlomil, samo toliko, da bi se lahko počutil vsaj nekoliko bolje. vsaj upal je. "ne, zares te ne bi smel spustiti, moral bi.. moral bi vsaj.." zmajal je z glavo, ko je iskal besede, ki bi lahko opisale njegovo počutje. njegovo bolečino. "moral bi ti vsaj kaj reči, ne pa tako.." ja, stiskalo ga je pri srcu. krivil se je, kot se do tedaj najbrž še ni. povzročil je.. povzročil ji je bolečino in strah in trpljenje, čeprav je bilo vse, kar je hotel, to, da bi jo preprosto lahko.. obvaroval. obvaroval pred vsem tem, kar ji je povzročil. kakšno sranje! "oprosti mi, zara," je skoraj zajokal, ko je pogled odmaknil od njenih lepih oči, ki so bile kljub utrujenosti še vedno polne življenja. počasi, a vztrajno se je zaljubljal vanjo. "ne.." je zmajal z glavo in znova povzdignil pogled, ob tem pa pomignil na njeno drugo roko, ki je obvezana ležala na postelji. "zvila si si roko, ampak zdravniki pravijo.." bilo je, kot bi zagovarjal samega sebe. "pravijo, da sploh ne bo problema. da nič ni huje poškodovanega.. vse lahko normalno delaš in.." znova je zmajal z glavo. najraje bi se razjokal. kakšno prekleto sranje je sprožil! kaj je bilo narobe z njim, bog?! lahko bi preprosto.. razmišljal. lahko bi jo obvaroval. ošinil jo je s pogledom, na njenem čelu so njeni svetli kodri le rahlo prekrivali enormno buško, ki se ji je delala. po eni strani mu je prekleto odleglo, ko je ugotovil, da je vse v redu, po drugi strani pa mu je sama misel na to, kako bi se situacija lahko končala, trgala srce.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarzara delacour

Število prispevkov : 56
Reputation : 34
Join date : 30/10/2012
Kraj : mayberry, usa

ObjavljaNaslov sporočila: Re: room no. 16   Sob Jan 19, 2013 5:13 am

    tagged is the mrs. perfect jimmy smitten 1

    njegova skrb in krivda jo je hkrati veselila hkrati pa je bila vztrajno proti njej, saj ga navsezadnje sama ni krivila za čisto nič kar se je zgodilo na smučišču, zanjo je bila vse skupaj nesreča in jimmy ni mogel predvideti njeno nesposobnost. vseeno pa je s tem izkazoval neko skrb in to ji je narisalo droben nasmešek na ustnice, ki bi lahko opogumil tudi njega da je bila dobro. bila je dobro ne glede možnim modricam in buškam, saj je bila v aspenu z njim in kljub nesreči mu je še vedno dovolj zaupala in se dobro počutila ob njemu. njeni občutki do connorja in sedaj do jimmy-ja so definitivno drugačni- seveda sta ji oba vsak na svoj način pomenila veliko in sta ji nudila oporo in neko toplino, toda z jimmy-jem je bilo nekako drugačno. ni imela tistega zadržka in…mogoče je na svoj čuden način našel pot do njenega srca bolj globoko kot je connor. » jimmy res dobro sem in nisi ti kriv. pravzaprav sem kriva jaz, da ti že v štartu nisem povedala da sem res nerodno bitje in da obstaja možnost, da bom pristala v takšnem položaju slej kot prej,« je tudi sama trmasto vztrajala pri svojem in mu z mehkim tonom glasu hotela dati vedeti, da nima niti najmanjšega razloga da bi se krivil na takšen način. nekako se je potem sama počutila krivo, ker je bila nerodna in je bilo videti kot da je on kriv in se je kasneje on počutil krivega. bil je kot kakšen začaran krog. » nimam ti kaj tepček, « se je posmehnila ter rahlo stresla z glavo, ki je počivala na blazini pod njo. preprosto mu ni imela ničesar za oprostiti prej se mu je morala zahvaliti. » vidiš dobro sem. zvin ni tako grozen in, če imam kje kakšno buško bo zagotovo zgolj lepotna napaka na mojem obrazu, « je segala po humorju, sicer precej črnem, toda nekako ga ni hotela videti takega. » veš..« je začela in z roko zdrsela od njegovega obraza proti njegovi dlani ter ju prepletla skupaj predno je nadaljevala : » danes si bil moj heroj, jimmy patterson. « njene besede so bile iskrene in upala je da bo to tudi sam to dojel. reagiral je dovolj hitro in s svojo hitro pojavo ob njeni postelji jo je takoj pomiril, da ni panično gledala kje je in takoj uzrla vse svoje poškodbe, katerih še ob jutru ni imela. oprla se je njegove roke in se previdno dvignila tako, da je sedela takoj poleg njega in je nagnila svojo glavo ravno toliko, da so njene ustnice dosegle njegova lica in mu je lahko pritisnila poljub, iskren kot so bile njene besede poprej. » mm predlagam, da se adrenalinskih športov izogibava in če že ostaneva samo pri kepanju in delanju angelčkov v snegu. «
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content


ObjavljaNaslov sporočila: Re: room no. 16   

Nazaj na vrh Go down
 

room no. 16

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ you got my heartbeat runnin' away :: archive :: mayberry, nc :: aspen, colorado :: accomodation,-