KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.














the leading lady



the leading gentleman



best friendly connection



best family



best chemistry



honorary member



biggest ego



biggest sweetheart



should be a couple

idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share | 
 

 roberts, evelyn joanna

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
GostGost


ObjavljaNaslov sporočila: roberts, evelyn joanna   Sre Jan 02, 2013 2:51 am

evelyn j. roberts,


24 - new york, nyc - booking agent - hetero - karlie kloss
ne bi pretirano zgrešili, če bi me označili za povzpetnico. res ne. toda sama beseda ima odločno preveč negativen privzok, da bi povsem točno opisala, kaj sem. med odraščanjem, nisem bila nikoli pretirano navezana na lasten dom. ni mi bil všeč. očeta že od samega začetka nikoli ni bilo v bližini in mame ni bilo doma niti toliko, da bi mi pojasnila, kje je. od desetega leta naprej, se je najina komunikacija omejila na dober tek ob večerji, ki mi jo je pripravila in nato izginila skozi vrata. v domu ni bilo nobene ljubezni in bilo je še toliko huje, ker sem bila edinka. s kom naj bi se sploh pogovarjala, ko nikjer ni bilo nikogar v našem zatohlem stanovanju sredi bostona. zato sem se lepega dne odločila, da vstanem in odidem. bila sem sanjač, kaj naj rečem. šla sem skozi vse to, zato ker sem bila prepričana, da nekje tam zunaj obstaja nekaj boljšega od tiste luknje in bila sem prepričana, da obstaja pot, da pridem tja, četudi sem bila samo otrok. zato sem odšla. mama tako ali tako ne bi opazila. vzela sem ves denar, ki sem ga našla pod mamino žimnico, spakirala svoje stvari in odšla. nisem vedela, od kje je ves tisti denar prišel, a bilo ga je dovolj, da sem kupila avtobusno vozovnico do new yorka in z njim tudi pokrila prvih nekaj mesecev najemnina za stanovanje v queensu.

prihod v new york je bil težaven. stara sem bila šestnajst let, vsi so mi postavljali ogromno vprašanj, a nekako sem se sredi laži kar znašla. trdila sem, da je mama z mano, vendar cele dneve dela. v resnici sem sama hodila preko dneva v šolo, popoldneve pa prebila v starbucksu, kjer sem delala kot natakarica. ni bilo lahko. prebila sem se skozi srednjo šolo kot dekle v razcapanih oblačilih, ki poseda v kotu. nato je prišla univerza. četudi bi bilo bolj praktično, da bi se podala naravnost na lov za službo, a veliko več denarja bi pridobila z diplomo v roki. in tako se je nadaljevala tlaka – delo, šola, delo, šola. v prvem letniku sem ugotovila, da lahko precej pridobiš tudi z dobrim videzom. moj prvi fant je bil nečak newyorškega senatorja in po nekaj mesecih sem ga zamenjala za njegovega bratranca. ni bilo nobene ljubezni. samo potrebovala sem nekaj dodatnega priliva denarja in nekoga, ki je poskrbel zame, medtem ko sem si privoščila nekaj oddiha od dela. tu se je začela moja kariera 'povzpetnice'.

preko partnerjev sem začela pridobivati veze po new yorku, manhattnu. z dvajsetimi sem bila že precej dobro usidrana v samo elito, ne da bi kdorkoli vedel karkoli o moji preteklosti. nimam pojma, kaj se je zgodilo z mamo ali z očetom. vseeno mi je. s takratnim fantom sem pristala v VIP loži ene izmed nogometnih tekem, čemur je sledil še kasnejši sprejem zmagovalne domače ekipe in njihovo srečanje s predstojniki kluba. bila sem nekje vmes, ko me je kot strela iz jasnega nekaj zadelo ob pogledu na enega od nogometašev. bilo je skrajno nespametno in morda je bil moja največja napaka. ali pa ne. kdo bi vedel. pustila sem takratnega fanta in se na vrat na nos spustila v vezo z njim. morda je bil problem v tem, da se ničesar nisva lotila pametno, počasi in premišljeno. bilo je bolj podobno vožnji na vlaku smrti, kjer si večino časa visel z glavo navzdol, brez trdnih realnih tal pod nogami. leto je bilo naokrog in bila sva zaročena. nekaj mesecev kasneje, sem po pošti začela prejemati sporočila mojega očeta. kako me je našel, nisem vedela. a gotovo bi ogozil vse za kar sem tako trdo delala, če bi se na lepem pojavil v new yorku.

študij odnosov z javnostmi je bil skoraj pri koncu in začela sem se vse bolj krhati. po zadnjem izpitu sem popokala stvari in ves denar, ki sem ga nagrabila od najrazličnejših ljudi, v zadnjih let ter odšla. ryana sem klicala z letališča, češ da grem na havaje, ker ne zdržim več poleg njega in je bila zaroka velika napaka. v resnici sem odšla v chicago. tam sem nato začela delati kot modna skavtinja za eno od agencij in potovanje po zveznih državah mi je omogočalo, da nisem bila predolgo na enem mestu in me starši niso mogli najti. pri štiriindvajsetih imam prekleto dobro kariero. skrbim za manekenke, igralce, pevce in jim iščem načine za dodatne zaslužke. poznam ljudi. vem, kaj hočejo. vem, kaj je treba storiti, da dosežejo svoj cilj. na kratko – vem, kako se povzpeti.

in potem pride patetični del. začela sem ga pogrešati. oh ja. brskala sem naokrog, ugotovila, da se je vrnil v domače mesto in za seboj sem spet pustila vse ter priletela v ta mali mayberry. ne vem še ali mi je všeč, ker sem tukaj odločno premalo časa, a morda bi se lahko ustalila. najprej moram dobiti nazaj bivšega zaročenca, obenem pognati nekaj korenin in sčasoma nehati neprestano gledati preko ramena, če mi je kdo na sledi. res s težavo zaupam ljudem, večinoma jih zgolj vidim kot orodja, pripomočke za dosego cilja. verjamem, da bi bila povsem soliden človek, če bi imela normalno otroštvo in če mi ne bi bilo potrebno odrasti že tako zgodaj. skratka, če ne veste, da znam biti egoistična prasica, potem vam bi znala biti celo všeč. vsekakor se znam dobro zabavati in pihati ljudem na dušo. upam, da bo kmalu prišel čas, ko se bom lahko spozabila in končno začela početi stvari, ki jih hočem. hočem in ne moram.
sandra - 19 - a lot - artemis lombardi, rebecca westermark, maddox st. cloud, nolan jewell, jax fitzgerald, indiana kennedy, vaughn montgomery
Nazaj na vrh Go down
avatarsandra
administratoradministrator


Število prispevkov : 573
Reputation : 69
Join date : 16/09/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: roberts, evelyn joanna   Pon Jan 07, 2013 2:24 am

all done!
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://little-earthquakes.goodbb.net
 

roberts, evelyn joanna

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ you got my heartbeat runnin' away :: archive :: mayberry, nc :: opisi-