KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.














the leading lady



the leading gentleman



best friendly connection



best family



best chemistry



honorary member



biggest ego



biggest sweetheart



should be a couple

idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share | 
 

 stand with mulled wine,

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatarjulian wyatt

Število prispevkov : 57
Reputation : 20
Join date : 29/11/2012

ObjavljaNaslov sporočila: stand with mulled wine,   Pon Dec 17, 2012 11:06 am

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcolton parker
tv series producertv series producer


Število prispevkov : 85
Reputation : 44
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: stand with mulled wine,   Pet Dec 28, 2012 2:24 am

    and i will love you forever, no mater of what,

    connor, smitten 1 here you go my darling,

    ena in edina stvar, ki jo je v tem trenutku potrebovala je bila dobra zabava, ki jo bo vsaj za nekaj časa odmaknila stran od stvari, ki so se ji dan za dnem pletle po glavi. nikoli si ni mislila, da jo bo tako zelo prizadelo, če bo izgubila connorja. pravzaprav nikoli ni želela priznati, da jo sploh skrbi, da ga bo kdaj. tako ali tako je bil vedno tam zanjo, ne glede na vse, prenašal je vse njene muhe in težave in ni mu bil problem, če je moral prisluhniti. in verjetno je niti nebi smelo presenečati, da je imel iznenada vsega dovolj, konec koncev ga je sama pripravila do tega. in verjetno se je bilo ravno zato toliko težje sprijazniti s tem, da je šel naprej. ko ga je videla tistega večera, na noč čarovnic, v vagonu z zaro, jo je potrlo. ampak mu je lahko zamerila? za kaj takšnega vseeno ni imela srca. privoščila mu je le najboljše in če je bila to zanj zara, potem prav. a nasmeška ob misli nanju vseeno ni mogla narisati na obraz.

    oblečena v debele in pisane hlačne nogavice, ki so grele njene noge, ko je nosila kratko rdečkasto krilo iz žameta in sivkast plašček, je stopala po ulici, ki je bila prenatrpana z raznimi stojnicami, ki so ti praktično ponujale vse, kar si si lahko zaželel na mrzel zimski dan. izpod kape in šala, ovitega okoli njenega vratu, je gledal samo njen obraz, z nekoliko kiselkastim nasmeškom na obrazu, ko je stopala mimo znanih obrazov. in tisti, v katerega se je zazrla poleg ene izmed stojnic, je bil zadnji katerega je v tem trenutku želela videti. bil je obraz tistega, ki si ga je tako vstrajno želela izbrisati iz spomina, pa ni in ni šlo. ampak nje ni bilo blizu, je bilo pa zato toliko več drugih in tista platinastna blondinka poleg njega, z neumnim nasmšekom na obrazu, jo je še posebej motila. in ko je ona opazila njega, je tudi on opazil njo. iz samega ljubosumja in igre, je prijela najbližjega člana majhne gručice študentov pod roko in se mu sladko nasmehnila, ko jo je za trenutek debelo pogledal. »prosim,« je zašepetala in kaj hitro je sprejel igro, ko jo je poljubil na lice in se sprehodil z njo naprej. »živjo connor,« je hladno pozravila, ko je stopila mimo temnolasca in dekleta z, njej, neumnim nasmeškom.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcaspian grayson
artistartist


Število prispevkov : 55
Reputation : 40
Join date : 18/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: stand with mulled wine,   Pet Dec 28, 2012 3:08 am



    pravzaprav niti ni vedel, zakaj točno se je odpravil na nekaj takega, kot je bila ta prireditev, vendar božični čas in novoletni čas sta ga nekako spravljala v dobro voljo. no, včasih sta ga. ni ravno vedel, kako bo sedaj. navsezadnje, ves ta čas je ponavadi preživljal s sage in iskreno, mu je bilo sedaj… pa saj niti ni vedel kako bi opisal, vendar bilo je čudno. jasno mu je bilo kot beli dan, da jo je kljub vsemu pogrešal, vendar… kljub vsemu ni zmogel tega, da bi preprosto požrl svoj ponos ter odšel do nje. prekleto da ne, preprosto ni mogel skozi vse, kar se je zgodilo. prav tako pa… ni mogel zanikati, imel je čustva do zare. sicer definitivno niso bila niti približek temu, kar je čutil do sage, vendar nekako, bolj ko bi se družil z njo, bolj izrazito bi postajalo. ampak sedaj je bila tako ali tako v new yorku, on pa je obtičal v mayberryju in te možnosti sploh ni bilo.

    roke je zatlačil v žepe, medtem ko se je potuhnil v šal. pa saj niti ni bilo tako prekleto mrzlo, vendar iz tople notranjosti, ven na nekaj stopinj vseeno ni bilo najbolj prijetno in toplo. ni potreboval dolgo, da je prišel do sredine mesta ter se odpravil po stojnicah. in tudi če je mislil, da bo po nekem čudnem naključju preživel večer sam, mu tudi to ni uspelo. dobil je družbo neke blondinke, katero je naključno poznal in nekako ni potreboval dolgo, ko se je zapletel v pogovor z njo, sicer o povsem vsakdanjih rečeh, vendar kljub temu, nasmešek se je že avtomatsko risal na njegov obraz. no ja, dokler se ni srečal s še kako znanim pogledom. za trenutek je obdržal pogled na njej, ne da bi sploh vedel, kaj je sedaj svetlolaska na sproti njega govorila, nato pa stresel z glavo, se ji opravičil za trenutno nepozornost ter skušal nadaljevati pogovor. vendar hja, kot ponavadi, vse skupaj ni bilo dovolj. ko se je sprehodila mimo njega, z nekim naključnim študentom, je slednjem najprej namenil nič kaj prijazen pogled, nato pa pokimal njej. »živjo sage,« ji je vrnil pozdrav. ko sta stopila mimo, je že hotel nadaljevati pogovor, vendar besede preprosto niso prišle iz njegovih ust. »oprosti mi za minuto,« je bilo naslednje, kar je lahko izgovoril, stopil mimo nje ter stopil za sage in jo prijel za podlaht. »sposodil si jo bom za minuto,« je na hitro pojasnil neznancu, še vedno ne preveč navdušen nad njim ter jo zvlekel nekoliko na stran, ob tem pa prekrižal roke na prsih. »uloviti povsem naključnega ter delati mene ljubosumnega- to je tvoj namen za ta večer?« je zamrmral ter se zazrl vanjo. »za večer podoben tistim, katere sva ponavadi preživljala skupaj?«
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcolton parker
tv series producertv series producer


Število prispevkov : 85
Reputation : 44
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: stand with mulled wine,   Pet Dec 28, 2012 3:20 am

    izraz na njenem obrazu je govoril, da ji v resnici niti malo ni mar. ne zanj, ne za tisto neumno blondinko poleg njega, ki je kar hrepenela po njegovi pozornosti, amapk resnica je bila daleč od tega. v resnici jo je kar žrlo nekje notri, ko ga je gledala kako se ji smehlja, jo rušilo, ko ga je gledala kako jo gleda in na splošno se je počutila kakor razvalina. pa si je prisegla, da mu tega ne bo pokazala, zato je tudi stegnila svoj roke proti študentu, ki ga je dotedaj le naključno poznala s predavanj. »sage,« mu je zašepetala mimogrede, ko sta hodila stran od connorja, on pa ji je nazaj zašepetal svoje ime. hvaležno se mu je nasmehnila in upala, da je vse mimo, da bo mogoče vseeno preživela kar se da konkreten dan z družbo, ko je začutila tujo dlan na svoji podlahti. obrnila se je in se srečala iz oči v oči z temnolascem, katerega si je želela tako vstrajno izbiti. iz spomina, slik, videoposnetkov, vsega. ampak vse je bilo še vedno tam, tako resnično, kakor je bil on v tem trenutku, ko je stal pred njo in jo zvlekel nekoliko na samo.

    »connor pojma nima o čem govoriš, z lucasom sva bila zmenjena že prej,« ga je zavrnila, ko jo je prebral kot odprto knjigo in sklonila pogled, da ne bi opazil rdečice, ki se je zarisala na njenem obrazu ob razkritvi. »sploh pa nimam nobenega razloga, da bi te delala ljubosumnega, konec koncev je med nama konec, ni res?« ga je spomnila na kruto realnost, katera pa je z resnico v katero je bila ovita, s seboj prinesla tudi grenkobo, ki jo ni bilo težko spregledati v njenem glasu. lahko bi mu zabrustila še sto in eno stvar nazaj, med drugim tudi zaro in njuno preživljanje časa skupaj, ko jih je vedno večkrat srečala tudi na ulici, a se je raje zadržala. če bo začela z najhujšim, ne bo imela s čim nadaljevati. »sicer pa nevem zakaj ne bi smela iti s kom ven, tudi ti nisi bil ravno preveč osamljen,« je z glavo pomignila proti blondinki, ki je zrla v njuno smer, s prekrižanimi rokami na prsih in že skoraj besno tapkala z nogo ob tla. »sploh ne začenjaj, naju ni več in tistih dni tudi ne,« a je zavrnila in utišala še predno bi začel temo o njiju.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcaspian grayson
artistartist


Število prispevkov : 55
Reputation : 40
Join date : 18/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: stand with mulled wine,   Pet Dec 28, 2012 3:40 am



    le narahlo je nagnil glavo na stran ob njenih besedah ter se zazrl vanjo. če jo ne bi toliko poznal, bi v trenutku nasedel, vendar sedaj ravno ni imela te sreče, da se bo to zgodilo. »oh res, čemu potem presenečen izraz na njegovem obrazu, takoj ko si se ga iz ničle oprijela? in, če te ne bi dobro poznal, bi rdečico na tvojem obrazu predpisal čemu drugemu, vendar tokrat nimaš te sreče« je dejal in niti se ni trudil prekriti ljubosumja. vedel je, da ni pošten, glede na to, da njegova zadeva z zaro ni bila nedolžna, vendar pred njegovim očem, videti njo z drugim, ni bilo nekaj najlažjega. »to še ne izbriše vsega, kar čutim do tebe, ali bi pač moralo?« je se je zopet zazrl vanjo, sicer ne predvsem prepričan, če je pametno zares voditi to temo oziroma sploh govoriti z njo, vendar kljub temu. nekako mu je bilo jasno kot beli dan, da se ne ni povsem sprijaznil z dejstvo, da se zjutraj ni več zbujal ob njej, zvečer preden je legel v posteljo, ni slišal njenega glasu. vendar kakorkoli je bilo- moral je sprejeti vse skupaj, ampak glede na situacijo, mu ni šlo najbolje.

    »to je… drugače,« je zamrmral ter za trenutek sklonil glavo, pa čeprav je vedel, da je imela prav. sicer res, da sta bila s svetlolasko nekakšna znanca in vse ter je ni naključno povlekel k sebi, vendar kljub temu. ni igral pošteno, to mu je bilo jasno, vendar ne glede na vse, ga je še vedno v notrajnosti povsem razjedalo ljubosumje. ob njenih naslednjih besedah ni mogel pogleda obdržati na njej, pač pa se je zazrl naokoli, zavzdihnil, nato pa zopet spustil pogled navzdol k njej. »pa je res?« je zamrmral ter se tokrat zazrl direktno v njene oči. »morda te ne bi smel zmotiti,« je dejal, vendar kljub temu še vedno obstal na mestu, ne sposoben odkorakati stran od nje ter ob tem se je na njegovem obrazu zarisal nasmešek- vendar ne tisti, ki bi bil posledica veselja, pač pa vsega drugega. »in morda, moraš tokrat ti odkorakati stran, čeprav…« je zmajal z glavo ter se zavedal, kako trapast je, ker vztraja. »te lahko vseeno povabim na eno kuhano vino, tako kot nekoč? saj najbrž preveč zahtevam, vendar kljub temu« je dejal ter skomignil z glavo in se zazrl vanjo. preprosto ni mogel odkorakati od nje, ne zopet in ne na dan kot je bil ta.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcolton parker
tv series producertv series producer


Število prispevkov : 85
Reputation : 44
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: stand with mulled wine,   Pet Dec 28, 2012 3:54 am

    stvar je bila enostavno v tem, da ji je bilo težko že gledati ga, kaj šele, da je stala tako blizu njega in z njim dejansko govorila kot bi bila stara znanca. vse skupaj je bilo preveč in le stežka se je zadrževala, da ni začela zganjati drame in jokati pred vsemi. v teh dneh sploh ni bila več sage gallagher kakršno je poznal preostali svet, pač pa je bila bolj kot ne dekle, ki jo ostali svet sploh ni videl, ko je cele dneve preživela na predavanjih ali pa doma, zaprta v svoji sobi. »me pač ni videl prihajati in sem ga presenetila, ko sem ga prijela povsem brez besed,« je še kar naprej zagovarjala svoje dejanje in se trudila prikriti, da jo je zopet ujel na laži. »in resnično ne vem kje ti vidiš rdečico, vse skupaj je samo posledica mraza.« težko mu je bilo lagati in ga obenem gledati naravnost v oči, ampak drugega si sploh ni predstavljala. da bi mu kar povsem neposredno priznala, da ga še zdaleč ni pozabila in pravzaprav vsak večer zaspi v solzah, ker ga pogreša? niti slučajno. »pa bi moralo connor. vse skupaj samo vleče nekam nazaj in otežuje stvari,« ga je skušala zavrniti z tihim glaskom, ki pa ji je pri sebi govoril, da je navadna trapa ker se mu še vedno upira. pa kaj naj drugega, spet nato cele dneve prejoka ker mu bo enkrat dopustila da ji pride bližje?

    odkimala je, »ni drugače. tako kot greš naprej ti, grem tudi jaz. v tem sva si povsem enakovredna.« s to razliko, da ona dejansko ni šla nikamor naprej in je bilo največ kar si je do sedaj privoščila kratka avanturica, ki se je končala po treh dneh, ko ji je povedal, da ima dekle. moški. prikimala je njegovemu vprašanju, povsem brez besed in se ozrla nekam proti rjavolascu, ki ga je nedolgo nazaj potegnila v to zmedo. »connor ne vem,« je ovinkarila in se izogibala prodornemu pogledu njegovih oči, ki je vstrajno iskal njen pogled. »lucas, saj veš,« je pomignila proti svojemu nesojenemu spremljevalcu in nato še proti tisti blondinki, »in tista tvoja.« a vseeno so jo grizle besede, da bi vseeno privolila. »ne vem če smeva...konec koncev si končal to stvar med nama in mogoče ne bi bilo prav,« je obraz zakopala v dlani in z namrščenimi obrvmi pogledala proti njemu. tega si je res želela, njegove bližine, a vseeno se ji je zdelo tako prekleto narobe.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcaspian grayson
artistartist


Število prispevkov : 55
Reputation : 40
Join date : 18/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: stand with mulled wine,   Pet Dec 28, 2012 5:50 am



    »oh ja, povsem brez besed, sem opazil« je zamrmral z ne prekritim sarkazmom ter ob njenih besedah oziroma več kot očitni laži se ni mogel upreti nasmešku na obrazu- zares je imela to smolo, da jo je prekleto dobro poznal- po nekaj letih zveze, kaj pa bi drugega pričakovala? vendar ko ponavadi, je vztrajala pri svojem. »oh, seveda« je zamrmral ter skomignil s rameni. zakaj kljub vsemu ni preprosto hotela priznati? nekako ni bil poseben pripadnik laži, kar je vedela že ona sama, vendar vseeno. nekako je imel občutek, da bo vse skupaj vodilo v prepir, kar pa ni bilo najbolj pametno- tako ali tako sta bila že na meji enega. le zavzdihnil je ob njenih naslednjih besedah ter sklonil glavo. morda je res delal napako, morda bi se res moral povsem odkrižati njene bližine. pa bi bil sposoben tega? v to stvar pa kljub vsemu res ni bil popolnoma prepričan. preprosto si ni predstavljal, kakšno bi bilo njegovo življenje povsem brez njene bližine. niti si ni hotel. preprosto je imel občutek, da njegovo življenje brez nje v njem, ne bi obstajalo. nekako je bila smisel vsega skupaj in čeprav je vedel, da jo je izgubil, si vsega skupaj ni zmogel povsem priznati.

    »prav imaš, nimam pravice, da ti kakorkoli rečem, vendar…« je dejal, nato pa zavzdihnil. »prekleto,« je še zamrmral ter odkimal z glavo. imela je prav, sploh pa, glede na to, kaj se je dogajalo z zaro, ji je še manj imel pravice kaj očitati. vendar hkrati- videti drugega ob njej, je bilo nekaj, kar mu je preprosto razbijalo srce na koščke, vendar tega ni mogel priznati, ne povsem, sploh pa njej ne. le stisnil je ustnice narahlo skupaj ob njenih besedah, ko je opazil, da ne glede na vse, ni povsem prepričana, kaj reči. hja, tudi sam se je zavedal, da je svetlolaski dejal, da bo prišel nazaj, vendar nekako mu je bila ona še vedno na prvem mestu. ampak po drugi strani… morda je imela prav, morda bi vse skupaj moral pustiti za sabo. povsem. vendar prekleto, ko tega ni bil sposoben. »lucas, ki si ga spoznala pred minuto, samo zato, da nisi šla sama mimo mene in svetlolaska, katero poznam le navidez… bi preživela, če spiješ kozarec z mano« je dejal ter skomignil z rameni. »razen, če imaš res posebno željo, da se vrnem k njej« je dodal ter ob tem skomignil z rameni, ob njenih naslednjih besedah pa odkimal z glavo. »ker sem končal jaz, te sedaj ne smem povabiti na pijačo?« je dejal ter se zazrl vanjo, ob tem pa skomignil z rameni. »lahko odidem nazaj, če hočeš.«
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcolton parker
tv series producertv series producer


Število prispevkov : 85
Reputation : 44
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: stand with mulled wine,   Pet Dec 28, 2012 6:12 am

    globoko je zavzdihnila in zmajala s pogledom, »daj, prenehaj dokler še lahko.« njegovih oči, ki so jo prebadale, si ni upala pogledati, oziroma si jih ni želela kajti dobro se je zavedala, da bi tisti trenutek obžalovala še nekaj časa. v njih je vedno našla vse lepe trenutek, ki sta jih delila drug z drugim in verjetno jo je bilo samo strah, da tokrat tega tam ne bi našla, pač pa bi zgolj iskala stvari zaradi katerih bi ga skušala sovražiti. pa si tega v resnici ni želela, zato tudi toliko omahovanja. »resnično ne potrebujem tvojega mnenja, me ne zanima,« je posegla po ostrejšemu tonu besed in ga skušala odgnati od sebe še predno bi se lahko ta pogovor izvil v kaj več, v kaj, kar bi vodilo dlje kot bi si onadva sama želela. »pravzaprav , sploh ne vem zakaj govoriš z menoj,« je spustila ramena, ko so se njena pluča spustila in je nekoliko popustila resen izraz na obrazu. tega odgovora si je resnično želela slišati, četudi jo je bilo strah, da bi bil ta samo maska resničnega, tistega, ki se je ravno tako skrival za njenimi besedami in razlogi, da je še vedno stala tam poleg njega in še ni odvihrala stran. v resnici si je želela njegove bližine, njegovih besed namenjenih njej in na sploh njega samega. ampak tega mu enostavno ni želela priznati, pomenilo je preveč, da bi besede zgolj navrgla. »ne bodi tak connor, in ne govori tako...« ga je skušala ustaviti, ko je s svojo dlanjo nežno drsnila ob njegovo. in v naslednjem trenutku je to spoznala kot napačno potezo, kajti hip zatem se je zazrla tudi že v njegove oči, zaradi katerih se je v trenutku počutila skoraj golo. globoko je požrla cmok, ki se ji je naredil v grlu in pogled obrnila stran. nekam v smer kjer je še trenutek poprej stal lucas, pa ga sedaj ni bilo več tam. »tisti lucas, ki se je očitno naveličal mojega klepetanja z bivšim in se raje posvetil tvoji blondinki,« je moreče zamrmrala in pomignila v njuno smer, trenutek pa izkoristila za to, da je stopila korak stran od njega, kakor bi se bala tudi njegove bližine. »ni to le, ne vem zakaj me vabiš na pijačo, če si končal z mano...kaj imaš od tega, razen to, da me medeš?« resnično si je želela tega, a ravno tako je želela odgovorov, kakor jih je on vedno zahteval od nje.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcaspian grayson
artistartist


Število prispevkov : 55
Reputation : 40
Join date : 18/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: stand with mulled wine,   Pet Dec 28, 2012 6:53 am



    »sage,…« je le zamrmral na njene besede ter odkimal z glavo. imela je prav, zares bi moral odnehati od vsega skupaj, vendar kaj ko preprosto tega ni bil sposoben. še sam ni vedel, zakaj je rinil v vse skupaj, ko pa je vedel, da bo zadeva pristala le še na slabšem. že tako je vedel, da bi se mogel držati stran od nje, v tem trenutku pa preprosto ni bil sposoben se obrniti na petah ter oditi od nje, pa čeprav je bilo to tisto, kar bi mogel. ampak kaj, prekleto ni bil sposoben tega. le zavzdihnil je ob njenem ostrem tonu. nikoli ni bil človek, ki bi bil sposoben kaj zabiti nazaj, največkrat je preprosto pustil da besede obvisijo v zraku ali kaj podobnega- kot sedaj, preprosto ni rekel nazaj ničesar. ni bil dober v prepirih, to je bilo jasno vsakemu, ki ga je vsaj malo poznal. odkimal je z glavo ob njenih besedah. »jaz tudi ne,« je dejal, skomignil z rameni, na njegovem obrazu pa se je zarisala sled nasmeška. »vendar oditi tudi ne morem« je še dodal-. preprosto ni mogel, zares ni mogel odkorakati od nje, ne zopet.

    zopet je le odkimal z glavo ob njenih besedah ter ko je njena dlan zdrsnila ob njegovo je skoraj avtomatsko dvignil pogled k njej. en sam dotik je znal biti dovolj, da je na plan privlekel še več spominov, kot jih je malo prej imel v glavi ter ob tem je za trenutek sklonil pogled. bilo jih je definitivno preveč, da bi jo lahko pozabil čez noč, pravzaprav, če je bil iskren, je dvomil, da jo bo kdaj sposoben popolnoma pozabiti, ne glede na to, kako bo to hotel ali kako bi se trudil- preprosto je imel občutek, da je nikakor ne bo zares mogel zbrisati iz srca. in nekako ni dvomil, da ima tokrat prav. še sam se je presenečeno zazrl v njuno smer ter privzdignil obrvi. »hja, še en razlog več, da vseeno odideš z mano na pijačo« je skomignil z rameni. »ni moj namen, da te medem,« je dejal ter se narahlo namrščil ob tem. »le… pogrešam tvojo družbo,« je priznal ter ob tem skomignil z rameni. »sicer pa, zakaj bi moral imeti poseben razlog, da te povabim na pijačo?«
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcolton parker
tv series producertv series producer


Število prispevkov : 85
Reputation : 44
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: stand with mulled wine,   Sob Dec 29, 2012 3:50 am

    spremljala je kretnje njegovega telesa in izraz na njegovem obrazu a razbrati praktično ni mogla ničesar. vedno se je pred njene oči urinil kakšen trenutek, ki sta ga doživela skupaj. pa če je bilo to zgolj dolgočasno in deževno popoldne, ko je zrla vanj iz postelje, ko je on sedel pred televizijskim sprejemnikom in nepotrpežljivo preklapljal programe. enostavno bilo je čudovito kakorkoli je pogledala, le, da se je tega verjetno zavedala nekoliko prepozno. »ampak potem je stvar popolnoma brezpomenska connor,« je zajamrala in le malo je manjkalo, da se ob tem nebi zajokala. enostavno bilo je preveč in že samo to, da je lahko zopet stala poleg njega jo je navdajalo hkrati z navdušenjem in žalostjo. ampak spoditi ga ni želel, niti najmanj. želela ga je le tam, ob sebi, četudi bi bila samo tiho in bi ob tem trpela še bolj kot je trpela, ko ga ni imela v bližini. se je resnično tako zelo spremenila odkar sta končala in iz hladnokrvne in brezsrčne egoistke, postala dekle z srcem, ki ga nosi na rokah in ljubeznijo, ki jo deli z drugimi? bilo je malo verjetno a vseeno se je zdelo, da je bolj približek temu, kot tistemu prej. namuznjeno se je obrnila v njegovo smer in odlepila svoj pogled od svojega nesojenega spremljevalca in njegove pijavke. »še vedno sem mnenja, da je to napačna odločitev,« je pripomnila in se rahlo nasmehnila, »ampak, če že vstrajaš.« stopila je ob njegovem boku proti stojnici z kuhanim vinom in skomignila z rameni, »ampak počneš natanko to.« četudi to verjetno ni počel nalašč, mu je odlično uspevalo. »enkrat me ozmerjaš in mi zabrusiš, da me ne želiš več videti, nato v nesreči raje pomagaš meni kot svoji spremljevalki, sedaj me vabiš na pijačo,« je nalašč izpostavila njegovo dejanje iz nesreče, ki so jo doživeli na noč čarovnic, ko ji, kljub slabemu stanju v katerem je bila, ni ušlo, da se je bolj posvečal njej, kot pa okrvavljeni zari, s katero je prišel na zabavo. hvaležno je sprejela lonček vina iz njegovih rok in stopila proti prvi mizi, ki jo je videla in lonček položila nanjo, »stvar samo zapletava connor...in ti bi se tega moral bolj zavedati, oba veva, da si dovolj bister, da bi...« besed se vseeno ni mogla povsem zadržati, kljub lepemu trenutku v katerega sta bila ujeta sedaj.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcaspian grayson
artistartist


Število prispevkov : 55
Reputation : 40
Join date : 18/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: stand with mulled wine,   Sob Dec 29, 2012 4:22 am



    zopet je le sklonil pogled k zasneženim tlom, ne da bi vedel, kaj naj odgovori. če je hotela najti nekoga, za besedne dvoboje, je v tem primeru naletela na napačnega. preprosto ni bilo nič čudnega, da je vedno popuščal ko sta bila v zvezi, vedno je bil on tisti, ki je podlegel njenim muham- no vsaj do takrat, ko ni vse skupaj počilo. pa še sedaj je zaradi vsega skupaj imel nadležen občutek pri srcu. nekako se mu je zdelo, da ne glede na to, kaj bi storil, ne bi storil prav, ne glede na to, kako se je trudil, vedno igrati tako, da bodo vsi srečni, sedaj pa je dobival ravno nasproten učinek. prekleto. »žal mi je,« je bilo vse, kar je bil sposoben izjaviti, ne da bi pogled dvignil k njej. preprosto ni mogel.

    skomignil je z rameni ob njenih besedah, vendar ni dodal ničesar. morda je bila napačna odločitev, vendar ne dovolj napačna v njegovi glavi, da bi vse skupaj odpovedal. ne, dokler je to zagotavljalo, da bo ostal v njeni bližini, katere se je načeloma odrekel sam, vendar kakor ponavadi, je imel tudi tokrat občutek, da je naredil napako. kakor vsakič, ko je naredil kakšen takšen korak. prekleto. nasmehnil se je ob njeni privolitvi ter končno sta stopila do stojnice s kuhanim vidom. »žal mi je, ni to moj namen« je dejal ter zopet skomignil z rameni in sklonil pogled za trenutek navzdol k njej, češ da resno misli, da nikakor noče zbujati takšnega občutka pri njej- skoraj identično enakega tistemu, katerega je ona povzročala njemu. »če pogledava iz druge perspektive, tisto takrat res ni vodilo nikamor« je zamrmral, še sam ni vedel točno zakaj se je spuščal v ta pogovor, vendar kljub temu. »in glede nesreče- poskrbel sem za obe. za zarine rane, katere niso potrebovale toliko oskrbe kot ti- kot študentka medicine, bi lahko vedela« je dejal ter ob tem za trenutek zopet sklonil pogled k njej, češ da kot zdravnik najbrž že ve kaj počne. »pijačo pa si lahko vzameš kot prijazno gesto. oziroma moraš si jo vzeti tako« je dejal ter ob tem pokimal, da bi še bolj potrdil svoje besede. ko je prejel dva kozarca kuhanega vina, katerega je prej naročil za njiju, je enega podal njej, drugega pa obdržal ter se sprehodil do klopi in sedel nasproti nje. ni bil pristaš alkohola- vendar tole, v tem letnem času, je bilo nekaj, čemur se ni dalo upreti. »da bi kaj?« ni pustil, da bi stavek obvisel v zraku ter ob tem, ko je z rokami objel svoj kozarec, dvignil pogled k njej. da, stavek je hotel slišati do konca.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcolton parker
tv series producertv series producer


Število prispevkov : 85
Reputation : 44
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: stand with mulled wine,   Sob Dec 29, 2012 11:03 am

    odmahnila je z roko v želji, da bi ga ustavila njegovih besed, še predno bi te peljale predaleč. ni imela nobene želje po kakšnih resnih pogovorih o njuni zvezi, ki se je končala na način, na kakršnega se pač je in še manj si je želela besed opravičevanja in obžalovanja, četudi so tudi njej ležale na koncu jezika. storila sta pač kar sta in besede same spremeniti pač ne bodo mogle ničesar, to je bilo dejstvo. medtem, ko so dejanja govorila nekaj povsem drugega. in če se je takrat v vagonu prepričevala, da ga je tako skrbelo samo zaradi njegovega poklica, čuta za sočloveka in na splošno njegovega doktorskega pristopa, jo je njegovo povabilo na vino danes povsem prepričalo, da vseeno ni kar izpuhtelo vse tistega dne, ko sta končala. »pozabi, tako ali tako je bila večinska krivda na moji strani, drugega ti tako ali tako ni preostalo kakor, da si naredil kakor pač si,« ga je z kiselkastim nasmšekom na obrazu skušala nekako potolažiti in izbiti tisti otožen pogled z njegovega obraza. tako si je zopet želela videti tiste jamice, ki so se mu vedno naredile v ličkih, ko se je srčno nasmejal in njegov pogled, ko jo je gledal z vso ljubeznijo, ki ji jo je bil zmožen dati. samo še prepričati se je morala, da tega pač ne bo nikoli več doživela na način, kakor je bila tega deležna zadnjih nekaj let. in res je, ko pravijo, da se zaveš tistega kar imaš šele, ko to izgubiš. »dovolj opravičevanja in preteklosti prosim, na danes,« je zaključila in dvignila kozarec, da je rahlo trčil z njegovim, ob tem pa si na ustnice nadela iskren nasmešek. skomignila je rahlo z rameni, ko je kozarec nesla k ustnicam in srknila požirek, »seveda gospod doktor, kakopak.« ni bilo težko opaziti prikritega sarkazma njenih besed, kar je dodatno poudaril še narejen glas, starega in resnega doktorja, ki sta ga oba poznala še iz predavanj o antropologiji. »connor, dovolj, resnično,« se je nagnila naprej, ko se je s komolici naslonila na mizico pred njima. »raje mi povej, je med vama z zaro resno?« vprašanje je zvenelo veliko preveč prijateljsko in zgolj upala je lahko, da v njem ne bo zaznal tiste očitne mere sarkazma, s katero je bil oblit. ampak morala je vedeti, na tak ali drugačen način, pa naj si razlaga po svoje.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcaspian grayson
artistartist


Število prispevkov : 55
Reputation : 40
Join date : 18/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: stand with mulled wine,   Ned Dec 30, 2012 12:06 am



    »hja, mogoče…« je dejal ko je pozornost zopet trmasto usmeril v tla, pokrita s snegom ter se za trenutek namrdnil. že je hotel dodati, da pravzaprav ne ve ali je sploh naredil prav, vendar te besede nikoli niso zapustile njegovih misli, preprosto je imel občutek, da je to zopet tisti del, ki ga je hja, preprosto bolje zadržati zase. navsezadnje ne bi ga pravzaprav nič čudilo, če bi se zopet zapletla v prepir, kakor na začetku- pravzaprav je imel občutek, da med njima drugega že počasi ni bilo mogoče. morda se je lahko pogovor začel lepo in prav, vendar na koncu sta si preprosto pristala v laseh- del, ki mu nikakor ni bil pri srcu. res mu je bilo prekleto žal za vse skupaj, vendar je imel občutek, da je povsem brez pomena, da to izreče. tako ali tako se je še vedno izogibala bilo kakšnim resnim pogovorom, on pa preprosto ni imel želje, da se kakorkoli zopet skregata, čeprav to najbrž ne bi bilo nič več nenavadnega.

    »kakor želiš,« je dejal ter se ob tem narahlo nasmehnil, nato pa trknil ob njen kozarec ter spil požirek. res ni bil pristaš alkohola, pravzaprav, če je bil iskren, v življenju še nikoli ni imel toliko alkohola v krvi, da ne bi bil zmožen hoditi naravnost, pravzaprav človek sploh ni mogel reči, da je bil nekdo kot je bil connor, sploh kdaj pod vplivom alkohola. kuhano vino je bilo preprosto tisto, kar je spadalo k času kot je ta- vendar več kot eden preprosto pri njem ni prišel v poštev. »prav,« je še zamrmral ter pokimal, kakor da se bo zares odpovedal tej temi- navsezadnje, drugo mu tako ali tako ni preostalo. vendar pa ob njenem naslednjem vprašanju je presenečeno dvignil pogled iz kozarca proti njej ter se zazrl direktno v njene oči. »si prepričana, da bi rada vedela? navsezadnje… zdi se mi, da svojega bivšega vseeno ni najbolje spraševati po novih dekletom v njegovem življenju, ali pač? sploh glede na to, da navsezadnje ni tako dolgo nazaj, odkar sva se razšla« je dejal ter narahlo privzdignil obrvi, pogleda pa še vedno ni odmaknil od nje. »sicer pa…« je začel ter zopet sklonil pogled. »od nesreče dalje se nisva skoraj nič slišala,« ji je končno odgovoril- del, da se ga več kot očitno izogiba, je raje izpustil.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content


ObjavljaNaslov sporočila: Re: stand with mulled wine,   

Nazaj na vrh Go down
 

stand with mulled wine,

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ you got my heartbeat runnin' away :: archive :: mayberry, nc :: new year, :: mayberry, nc-