KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.














the leading lady



the leading gentleman



best friendly connection



best family



best chemistry



honorary member



biggest ego



biggest sweetheart



should be a couple

idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share | 
 

 kennedy, indiana jem

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatarindiana kennedy

Število prispevkov : 33
Reputation : 19
Join date : 29/11/2012
Kraj : denver, colorado

ObjavljaNaslov sporočila: kennedy, indiana jem   Čet Nov 29, 2012 10:37 pm

indiana j. kennedy,


19 - denver, colorado - student of psychology - heterosexual - ashley benson
sedem je magično število. prvih sedem let mojega življenja je bilo popolnih. rodila sem se v denverju, colorado. moja mama je bila lastnica majhne knjigarne, ki je bila napol tudi kavarna, in odraščala sem v svežem vonju kave in starih knjižnih platnic. oče je bil zasebni preiskovalec in poznala sta se vse od otroštva. sicer je trajalo presneto dolgo, da sta končno prišla skupaj, a potem so se stvari odvijale s svetlobno hitrostjo in v nekaj mesecih sta bila poročena in z mano na poti. morda bi bilo vse drugače, če ne bi bila edinka, če bi mojemu rojstvu sledila še sestra ali brat. spomnim se vrtiljakov in zgodbic za lahko noč, sveže pečenih piškotov in posodic s smetano, vrh katere so bile posipane pisane mrvice. potem so me lepega dne posedli za mizo, ko sta bila mama in oče na počitnicah. babica se je zlomila nekje sredi stavka in sama sem morala razbrati konec. točno to je bil – konec. konec družine, konec otroštva, konec denverja, konec sedmih popolnih let. in začelo se je peklenskih sedem. najprej so me poslali v neko zakotno mestece v coloradu, od tam v minnesotto, spet nazaj v colorado, na florido, v nevado, v ohio, nazaj v colorado, new york. v sedmih letih sem prepotovala skorajda celotno ameriko in moja prtljaga je postajala vse večja, predvsem pa vse težja. rejniške družine v veliki večini primerov niso prijetni mladi pari, ki ne morejo imeti otrok. v večini primerov so to ljudje, ki želijo od države izvabiti nekaj denarja in zato doma prenašajo nekaj otrok, za katere nato ne skrbijo, jih ne hranijo, jim ne kupujejo oblačil in vsekakor jih ne briga, če hodijo v šolo ali ne.

vsaj naučila sem se preživeti, to je tista svetla plat temne preteklosti. pri štirinajstih so me poslali v severno karolino in v mayberry sem prišla napol obupana. obupana pri štirinajstih, ko bi me moralo razganjati od hormonov, ko bi morala gledati naokrog za fanti in vzdihovati za filmskimi zvezdami, sanjati o nemogočem. pri štirinajstih sem komaj čakala, da jih dopolnim osemnajst in grem na svoje. nič več rejnikov, nič več sirotišnic, nič več stalnih selitev iz kraja v kraj. nobenega vonja po postanem alkoholu v izpraznjenih kozarcih, cigaretnih ogorkov ugasnjenih na tvoji dlani. celo modric prek reber, razbitih ustnic, vpitja. vendar se je spremenilo, res se je. mayberry je prekinil obdobje sedmih let in še danes sem tukaj pri kennedyjevih. verjamem, da je bila odločilnega pomena predvsem vloga mojega rejniškega brata caleba, ki me je prepričal, da bo tokrat drugače. in jaz sem mu iz nekega razloga verjela. verjetno zato ker deluje kot res topla in prijetna oseba in ti ne preostane drugega, kakor da si poleg njega in se mu smehljaš nazaj. winnona in richard sta v meni spet našla tisto deklico izpred sedmih let, ki je imela rada cel svet. prišla sem podhranjena, z modricami, zaprta vase. danes se počasi celim in odpiram. ne bom rekla, da sem naredila precej viden napredek, a vsaj v domači družbi sem takšna kot sem in se ne pretvarjam, da sem hladna prasica.

pa smo tam. zakaj sem rekla hladna prasica? zakaj bi se kdo sploh pretvarjal, da je takšen? ne vem. moja bivša psihiatrinja je trdila, da sem razvila obrambni sistem pred ostalimi, danes kot študentka psihologije vem, da je to res. preprosto se bolje počutim, če ljudi potisnem stran od sebe in sem sama. nekaj pomirjajočega je v samoti. in nekaj skrajno žalostnega tudi, vendar o tej strani samote raje ne razmišljam. rekla bi, da izgledam kot oseba polna življenja – mogoče je to zaradi stereotipnega prepričanja, da se modrooke blondinke rade zabavajo, kaj pa vem – in ljudje doživijo pravcato ledeno prho, ko jih moj odziv na njihovo pobudo povsem preseneti. rada sem odrezava in sarkastična, po naravi sem nezaupljiva, ker imam za sabo preveč sranja, da bi si lahko privoščila še kakršenkoli bodoč spodrsljaj. preveč imam v igri za mojo prihodnost, da bi lahko delala napake. študij, nova družina, poklic. hočem poskrbeti, da bo čim manj otrok z mano delilo spomine na otroštvo v rejništvu. lahko bi se preusmerila v socialno delo, a imam raje vidik psihologije in prepričanje, da se tovrstne rane da zaceliti.

kljub temu da nočem delati napak, jih delam. kar precej. sem sodijo predvsem občasne pijane noči v mestnih klubih ali na srednješolskih in sedaj študentskih zabavah, kjer sem si prislužila svojevrsten ne preveč čeden ugled lahkega dekleta. pravzaprav niti ni bilo težko. nekajkrat sem izginila na samo s katerim od fantov in ljudje so sami v glavi ustvarili svoj scenarij. vendar nisem spala z nikomer. za seks je potrebno zaupanje... in slednjega pač nimam. v nikogar. zraven lahko še omenim star spomin izpred devetih let, ko je eden od rejnikov s svojimi grabežljivimi dlanmi šel lahko predaleč in zagotavljam vam, da nimam nobenega namena nedolžnosti oddati brez premisleka. tako. indiana kennedy, krajše indy ali india. poimenovana po deželi koruze. sama. posvojena. brez staršev. cel kup kompleksov in brez sanj. pomilovanja vredna sem, saj vem.
sandra - 19 - a lot - artemis lombardi, rebecca westermark, maddox st. cloud, nolan jewell, jax fitzgerald
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarsandra
administratoradministrator


Število prispevkov : 573
Reputation : 69
Join date : 16/09/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: kennedy, indiana jem   Ned Dec 02, 2012 8:55 pm

potrjen svoj lastni opis, yes I am. Razz
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://little-earthquakes.goodbb.net
 

kennedy, indiana jem

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ you got my heartbeat runnin' away :: archive :: mayberry, nc :: opisi-