KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.














the leading lady



the leading gentleman



best friendly connection



best family



best chemistry



honorary member



biggest ego



biggest sweetheart



should be a couple

idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share | 
 

 maddox and lexie

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatarsandra
administratoradministrator


Število prispevkov : 573
Reputation : 69
Join date : 16/09/2012

ObjavljaNaslov sporočila: maddox and lexie   Pet Okt 12, 2012 11:30 pm

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://little-earthquakes.goodbb.net
avatargraham james
architectarchitect


Število prispevkov : 157
Reputation : 89
Join date : 17/09/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maddox and lexie   Pon Okt 15, 2012 5:01 am

    :3

    na plesni maraton se je prijavil iz povsem banalnih razlogov, kakor je dolgotrajna tradicija st. cloudovih, da se udeležujejo tega tekmovanja in občasno celo poberejo nagrado za prvo mesto. sam je večino let obupal nekje na polovici, ker se mu navadno ni več ljubilo prenašati takratne spremljevalke. nekako je imel talent za izbiranje največjih klepetulj, ki so ves čas mučile njegova ušesa z najrazličnejšimi nesmisli – od govoric do pripovedovanja o njih samih. saj ne, da so bile vse po vrsti puhloglavke, a po nekaj urah si se zagotovljeno naveličal njihove družbe. letos je upal, da bo drugače. ne, ne. letos je moralo biti drugače. maraton je izkoristil za tisti obljubljeni zmenek lexie wayland in nameraval ji je enkrat za vselej dokazati, da zna početi tudi kaj drugega, kakor se stalno truditi, da bi jo spravil med svilene rjuhe njegove ogromne kraljevske postelje. čeprav je bilo prav to v veliki večini namen njegovih vztrajnih poskusov, a glede tega je bil vsaj iskren.

    toda dekle je hotelo zmenek in dobilo bo 24-urni zmenek na očeh celotnega mayberryja. kriva je bila sama, resnično. na tekmovanje ju je prijavil že nekaj časa nazaj, ko se pred prijavno mizo še ni vila tako dolga vrsta, in zdaj je ob vhodu v dvorano slonel na steni in jo čakal. v njegovih dlaneh se je nahajal barvit šopek, ki je izgledal, kakor da ga je nabral sam na travniku, v resnici pa je bil delo izučene cvetličarke. kot da bi se kdaj res nahajal na travniku in nabiral rože – tako daleč ni nameraval iti niti za to specifično svetlolasko. občasno je namenil vljuden pozdrav, kateremu od družinskih znancev, sicer pa je vztrajno s pogledom brskal po množici tekmovalcev, da bi čimprej našel svojo sotekmovalko. končno je zagledal poznan obraz obdan s svetlimi lasmi in ji stopil nasproti z nasmeškom na obrazu. ''lexie,'' je prikimal in se odločil, da bi bil tudi poljub na lice morda pretirana stvar. namesto tega je proti njej podal šopek rož: ''ker si hotela pravi zmenek... ne vem, sicer kam jih boš odložila, vendar jih verjetno lahko spraviš v garderobo za nadaljnih 24 ur, ko boš obtičala z mano.''
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarrosemarie westwood
divorce lawyerdivorce lawyer


Število prispevkov : 97
Reputation : 40
Join date : 02/10/2012
Kraj : mayberry, nc

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maddox and lexie   Pon Okt 15, 2012 6:04 am

    smitten2

    Že ko je odhajala od doma je čutila, da se je loteva rahla nervoza, sedaj, ko se je približevala dvorani, pa ji je stvar uhajala izpod nadzora. Še pred slabim tednom je živela v utopiji, ko je domnevala, da zmenek z Maddoxom ne bo nič pretresljivega. V mislih je imela večerjo ali kaj podobnega, skratka kraj z določeno mero diskretnosti, ne pa mestno dvorano in dogodek, ki je trajal celih 24 ur. Do sedaj se tekmovanja še ni udeležila, letos pa ne samo, da bo plesala, temveč je imela celo zmenek. In to z največjim ženskarjem, kar ga je Mayberry sploh premogel. Na obrazu je imela kisel nasmešek, ko je samo pomislila na salve govoric, ki jih bo to sprožilo, vendar sedaj ni bilo več pomoči. Do dvorane jo je ločilo le še nekaj korakov, v njenih mislih pa se je znova pojavilo vsaj deset izgovorov, s katerimi bi lahko opravičila svojo odsotnost. Ne glede na skušnjavo pa je vedela, da tega ne bo storila, zato se je le še bolj zavila v tanek plašč in prehodila zadnje metre.

    Vstopila je v dvorano, za trenutek postala in si ogledala notranjost, nato pa je nedaleč stran opazila temnolasca, ki ga je iskala. Živčnosti navkljub se ji je na obrazu pojavil lahen nasmešek, ko mu je stopila nasproti ter pozdravila. Videti je bil čudovit, kot vedno, sama pa se je v svoji mornarsko modri obleki, ki ji je segala do kolen, počutila le še bolj neumno. Najraje bi se bi se bila prikazala kar v kavbojkah, vendar ji ponos ni dovolil, da bi se na zmenku pojavila tako oblečena. Zaenkrat je opravo še lahko skrivala pod plaščem in upala, da se ostale ženske ne bodo prikazale v kavbojkah. S šopkom, ki ji ga je podal po pozdravu, jo je milo rečeno pošteno presenetil. Maddox se ji ni zdel kot človek, ki se ubada s takimi malenkostmi, a ne glede na to ji je gesta laskala in je šopek z rahlo rdečico, ki jo je večkrat preklela, sprejela. »Hvala,« se je zahvalila. »Upam, ker bi morala nekam spraviti tudi plašč.« Na hitro se je ozrla po dvorani ter ugotovila, da se prostor naglo polni. »Je vsako leto takšna gneča?« je vprašala ter med živčnim grizenjem ustnic skušala pozabiti, da jo bo nocoj opazovalo praktično vse mesto.


Nazadnje urejal/a lexie wayland Pon Okt 15, 2012 7:40 am; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatargraham james
architectarchitect


Število prispevkov : 157
Reputation : 89
Join date : 17/09/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maddox and lexie   Pon Okt 15, 2012 6:20 am

    na sebi je imela plašč in tako s pogledom ni mogel zaobjeti njene nocojšnje oprave, a na obrazu ji je pisalo, da je nekoliko nervozna, za kar ni vedel točno ali naj vzame kot kompliment ali pa je uradni zmenek že v naprej obsojen na propad. ''v tem primeru bo najbolje, da se kar slečeš,'' je pomignil proti njej, tako ali tako bi ji sredi množice hitro postalo vroče in kasneje bo prepozno za odlaganje osebnih stvari. ''mislim, plašč. lahko ga odnesem v garderobo st. cloudovih, ker že imam ključek in nima smisla, da čakaš v vrsti sto let,'' se je šele kasneje opomnil na mogoče branje med vrsticami njegovih besed in ji namenil opravičujoč nasmešek. odločen je bil namreč, da ji danes enkrat za vselej dokaže, da zna razmišljati tudi z zgornjo glavo in ne samo z moškim bogastvom. poleg tega bi vsaka njegova napaka hitro znala priti v javnost in zraven bi natiskali še njeno ime, česar ni želel. ''pravzaprav ljudje šele prihajajo,'' je odgovoril na njeno vprašanje in se ozrl naokrog, kjer se je trlo znanih obrazov, med drugim tudi hanna v družbi visokega svetlolasca, za katerega je v trenutku vedel, da je james, nekdanji najboljši prijatelj in te dni mastno plačani hollywoodski igralec. ''in lexie, nobene potrebe ni po živčnosti. obljubim, da bom pri svojem najboljšem obnašanju in nikakor te ne nameravam osramotiti pred celim mestom, prav?'' je pozornost nemudoma preusmeril nazaj k svetlolaski z zagotavljajočim nasmeškom, da bo vse v redu. ''torej, plašč prosim,'' je pomignil na njeno oblačilo in proti njej iztegnil desnico, da bi mu podala omenjeni kos. sprejel ga je k sebi, nato pa brez nadaljnih komplikacij k sebi potegnil njeno dlan ter skupaj z dlanjo tudi njo in jo preusmeril proti zasebnim garderobam njegove družine. ''na lestvici od obupno bo do očaral te bom – kakšna so tvoja pričakovanja, lexie?'' se je prek ramena ozrl nazaj k njej, ko jima je utiral pot skozi gnečo, s svojim značilnim nasmeškom v katerega je bil vložen ves njegov šarm. ustavil se je šele pri pultu, dekletu za slednjim podal njen plašč in šopek rož. končno prostih rok je lahko premeril njeno postavo in prikimal: ''izgledaš čudovito.'' besede so samo še potrdile tisto, kar je vedel že v naprej.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarrosemarie westwood
divorce lawyerdivorce lawyer


Število prispevkov : 97
Reputation : 40
Join date : 02/10/2012
Kraj : mayberry, nc

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maddox and lexie   Pon Okt 15, 2012 7:26 am

    S pogledom je še vedno prečesavala množico, da bi morda uzrla Tereso ali kak drug znan obraz, ko ji je odgovoril. Besede so jo hitro zasukale nazaj proti njemu in za trenutek je samo strmela s široko odprtimi očmi, nato pa se mu je, še preden bi se utegnil popraviti, nasmehnila: »to bomo pa še videli.« Po dodatni razlagi z njegove strani je samo pokimala ter slekla plašč, s čemer je razkrila obleko brez naramnic, ki je poudarila njene oči v skorajda enakem odtenku. Resnično je upala, da ne bo edina tako oblečena, kajti vedela je, da lahko to prinese le še dodatno strmenje, tega pa ni potrebovala. Ob odgovoru na zastavljeno vprašanje je le zavzdihnila. »Čudovito. Mimogrede, veš če je kje kaka stojnica s pijačo?« Srčno je upala, da imajo tudi kaj močnejšega od soka in kave. Potrebovala je nekaj, kar bi ji pomagalo pozabiti na vse ljudi, ki bodo nocoj buljili v njo, za kar bi bila takšna pijača kot naročena. »Hm?« je zamišljeno zamrmrala, ko se je zavedla, da ji temnolasec ob njej nekaj pripoveduje. »Oh, nisi ti tisti, zaradi katerega me skrbi. Mislim, navsezadnje si St. Cloud. Glede na to, kakšen položaj ima vaša družina v tem mestu predvidevam, da so te naučili plesati.« Podatek, da sama ni plesala že bog ve kako dolgo je raje zadržala sama zase, skupaj z dejstvom, da je nekako dvomila, da mu bo roke uspelo obdržati pri sebi. Oziroma na spoštljivem mestu, glede na to, da bosta plesala. In da govorimo o razponu štiriindvajsetih ur. Predala mu je plašč, ki ga je do tistega trenutka še držala v rokah, nato pa mu sledila skozi gnečo. Uprla se je želji, da bi s pogledom premerila vsako žensko v dvorani ter seveda njeno obleko, ampak se odločila, da bo raje sprejela dejstvo, da je videti vsaj spodobno. »Kaj pa vem,« se je osredotočila na svojega spremljevalca in ga hudomušno pogledala. »Recimo, da so moj pričakovanja precej visoka z nekaj dvoma.« Kar je bila tudi resnica. Ob njegovi pohvali se mu je z nasmeškom zahvalila: »Hvala. Tudi ti izgledaš… spodobno.« Vedela je, da se dobro zaveda svojega izgleda ter da ni nobene potrebe po zviševanja njegovega ega, zato ga je vprašujoče pogledala: »Kje bi sedaj lahko našla tisti kot s pijačo?«
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatargraham james
architectarchitect


Število prispevkov : 157
Reputation : 89
Join date : 17/09/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maddox and lexie   Pon Okt 15, 2012 8:04 am

    ''nikoli ne reci nikoli,'' je samo zamrmral v odgovor in napol upal, da ga sploh ni slišala. vendar so njegove besede res nosile določeno težo. ničkolikokrat jih je izkusil že na lastni koži in kot pravijo, zarečenega kruha se največ poje. praktično vsak dan je dokazoval oba pregovora. ''pijača? pa ne da se nameravaš na najinem prvem zmenku naliti z alkoholom?'' se je namrščil v odkritem neodobravanju, a na koncu le zavzdihnil, ker je vedel, da ji bo pustil, da dela kar hoče. četudi bo njena svobodna volja prinesla alkoholizarnost. morda pa se bo zaradi alkohola nehala ozirati povsod okrog in se prestavljati na mestu. ''eh, lexie. začeti me boš morala poslušati – nehaj gledati naokrog in se sprosti, res nisem bavbav,'' je zmajal z glavo, ko se je po dolgotrajni tišini končno zasukala nazaj proti njemu. resno, na kakšen način jo naj še sploh prepriča, da mu da priložnost? očitno je nameravala zmenek zminirati že od prve sekunde naprej. ''prvič, nehaj poudarjati moj priimek ob vsaki priložnosti. drugič, recimo da znam plesati, tukaj je tako ali tako vseeno, kako plešeš, samo da se premikaš sicer si diskvalificiran,'' je spregovoril, ko je oddal njune osebne stvari in sprejel nazaj ključek ter ga vtaknil v žep preprostih črnih kavbojk. enkrat za spremembo ni hodil okrog v elegantnih hlačah in dragi srajici, kar je prineslo nadvse osvobajajoč občutek brezskrbnosti. ''ta dvom se verjetno nanaša na moje poskuse povezane s seksom?'' je ugibal in sklepal, da tudi pravilno. v naslednjih 24-ih urah ni nameraval omenjati ničesar, kar bi asociiralo na seks, posteljo, goloto ali rjuhe. lahko bi mu dala malce kredibilnosti. ''ženske... tamle je. vendar če zdaj veliko spiješ, boš morala precej hitro na wc in uporabiti eno od dovolilnic. je res tako grozno, da ne moreš ostati trezna?'' je zagodrnjal in nato pomignil proti bližnji stojnici s pijačo ter jo potegnil za seboj skozi množico kakor prej. ves ta čas ni izpustil njene dlani in je niti ni nameraval. obstajala je možnost, da jo bo popihala ob prvi priložnosti in tega res ni nameraval tvegati. ''črno kavo brez sladkorja zame in... nekaj močnega za damo,'' je spregovoril proti točaju in pustil, da je lexie sama dopolnila svoje naročilo.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarrosemarie westwood
divorce lawyerdivorce lawyer


Število prispevkov : 97
Reputation : 40
Join date : 02/10/2012
Kraj : mayberry, nc

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maddox and lexie   Pon Okt 15, 2012 8:43 am

    Ni se zmenila za njegovo nezadovoljno mrmranje, dokler ni že spet začel. »Ne, ne nameravam se naliti z alkoholom.« je zavila z očmi, nato pa z veliko tišjim glasom zamrmrala: »Prvem in zadnjem.« Splošno znano je bilo namreč, da so zanj drugi zmenki tako redki kot izviri nafte in Lexie se je že sprijaznila s tem. Pravzaprav sploh nikdar ni imela kakšnih višjih pričakovanj. Sploh se ni trudila z novim odgovorom na njegove besede. Takšno zbadanje bi jo naj prepričalo v to? Oči je prikovala nanj in privzdignila levo obrv, nato pa se na njegovo željo nehala ozirati, čeprav je bila pri sebi še vedno nekoliko na trnih. Kdaj se je ta reč pravzaprav sploh začela? »No, potem pa tako ni razlogov za skrb.« Če je bilo vse, kar so zahtevali premikanje z ene noge na drugo potem je bila varna. To je menda še znala. Res bi morala prebrati tisto brošuro s pravili, na katero je pred nekaj dnevi naletela v trgovini. »Med drugim.« Glede tega je bila pravzaprav nekoliko v precepu. Po eni strani je imela njegovih poskusov rahlo čez glavo, po drugi strani pa je znala biti štiriindvajset ur precej dolga doba. Kdo bi vedel. »Dovolj sem stara, da mi je to jasno,« ga je mirno zavrnila. »In kdo je rekel kaj o tem, da je grozno?« Zdaj je bila ona tista, ki je godrnjala. Preden bi mu lahko povedala kaj o njegovem nerganju se je z njeno dlanjo v svoji že prebijal skozi množico in ta povsem nedolžen dotik ji je po hrbtenici poslal val mravljincev. Ja, potrebovala je tisto pijačo. »Tudi zame črno kavo. In vodko.« je dopolnila naročilo še s svojimi željami, počakala, da se je oboje prikazalo pred njo, nato pa hitro izpraznila kozarec s prozorno tekočino. Glede na dejstvo, da alkohola ni bila ravno najbolj vajena je vedela, da bo to dovolj, da se sprosti, ob enem pa premalo, da bi bila okajena. S kavo v roki je nato dvignila pogled proti njemu in pomignila na plesišče: »Si že kdaj tekmoval?« Sama je dogodek nekako vedno zamudila, kdo ve kako. »Ali zdržal do konca?« Plesati štiriindvajset ur skupaj se je vsekakor zdelo kot pravi dosežek in imela je občutek, da bo to še pester dan. »Koliko odmorov pravzaprav je?« Res bi morala prebrati tisto brošuro.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatargraham james
architectarchitect


Število prispevkov : 157
Reputation : 89
Join date : 17/09/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maddox and lexie   Tor Okt 16, 2012 3:46 am

    ''lexie. res bi te rad prosil, da nehaš s to sovražno nastrojenostjo. hotela si, da te peljem na zmenek in ustregel sem ti. in zdaj ko se trudim na vse pretege, da ne bi na vsako tvojo opazko odreagiral s sarkazmom, bi lahko cenila moj trud,'' je dvignil dlani proti njenemu obrazu in njeno bradico zasukal v njegovo smer, da ga je bila primorana gledati, medtem ko ji je napravljal pravo malo pridigo. res se je trudil po najboljših močeh in ni želel celega večera prebiti ob nekom, komur ni bilo do njegove družbe. lahko bi jo pustil na cedilu, tlesknil s prsti in ob njegovi strani bi že bila nova spremljevalka. ''če pa tega ne zmoreš, potem so tam izhodna vrata in končajva to že zdaj,'' je s tišjim tonom pristavil in izpustil njen obraz iz svojih dlani. njegov pogled je moral biti naravnost moledujoč – tukaj je želel biti z njo in ne s kom drugim. vendar če ni šlo drugače, potem mu kaj drugega res ni preostalo, kakor da odnehata na samem začetku. ''ne vem, izgledaš, kot da ti je grozno. obnašaš se, kot da si pred giljotino. zakaj si sploh rekla, da te peljem na zmenek, če ti grem tako zelo na živce?'' je njegov ton kar kričal od iskrene radovednosti. morda je bil samo on tak trap, da je verjel, da mu bo resnično dala priložnost. moška naivnost. ''vsako leto tekmujem. družinska tradicija,'' je odvrnil ob njenem vprašanju, ob drugem pa raje dvakrat premislil: ''do konca ne... nekako so me vedno premotile druge stvari in se med odmorom nisem vrnil nazaj na plesišče.'' ni rabila vedeti, da so se prejšnji maratoni ponavadi končali na stranišču, njegove hlače pri gležnjih in njegove ustnice na soplesalki. letos bo drugače. verjetno. ''ali pa se naveličam soplesalk – vse so bile skrajno neumne in so ves čas blebetale nesmisle,'' je še skomignil z rameni ob novi malenkostni podrobnosti. ''dva polurna in kakšen manjši,'' je odgovoril še na drugo vprašanje in skupaj z njo vstopil v veliko dvorano, ki je bila že napol polna. na hitro je izpil svojo črno kavo in lonček vrgel v smeti pri vratih. ''še vedno lahko odideš, lexie,'' je zamrmral predse, ne da bi jo pogledal. zamrmral in upal, da bo ostala.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarrosemarie westwood
divorce lawyerdivorce lawyer


Število prispevkov : 97
Reputation : 40
Join date : 02/10/2012
Kraj : mayberry, nc

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maddox and lexie   Tor Okt 16, 2012 7:45 am

    Dejstvo, da že kakega pol leta ni bila na zmenku bi bil verjetno kar dobra razlaga za njeno obnašanje, a tega ni imela nobenega namena priznati, sploh pa ne pred njim. Preden je odšla od doma je bila odločena, da se bo imela lepo, sedaj pa se je spremenila v pravo tečnobo. Nekje globoko v sebi je celo vedela zakaj. Pogled je na začetku njegovega malega samogovora usmerila v tla, vendar ji je Maddox s svojim dejanjem pokvaril načrte in jo prisilil do tega, da ga je pogledala. Vedela je, da zagotovo misli kako odveč ji je celotna stvar, a če je bila iskrena sama s seboj je bilo ravno obratno. Pasja je bila, ker ji je bil temnolasec že tako bolj všeč, kot bi bilo dobro, če pa bo še ves večer igral gentlemana… Pogled s katerim je spremil besede je pomagal, da se je dokončno odločila – komu mar vse mesto in kaj bodo govorili? Če je že bila na zmenku lahko v njem tudi uživa. »Oprosti« je beseda tiho zapustila njene ustnice, pospremila pa jo je z nasmeškom, ki je sporočal isto. »Ni… to. Ne greš mi na živce.« To je bilo nekako največ, kar je trenutno zmogla z besedami, se je pa namesto tega v njenih očeh prižgala majhna iskrica, ker si je končno dovolila uživati. »resno? potem bi pa moral biti že skorajda profesionalec.« hitro je dojela, kaj je mislil z 'drugimi stvarmi', a se ni obešala na besede. Namesto tega se je raje nasmejala njegovim naslednjim besedam. »Brez blebetanja torej. Razumem.« je napol v šali in napol zares resno pokimala, pa so ji kotički ustnic kljub trudu hitro zlezli navzgor. Torej bo imela v štiriindvajsetih urah približno eno uro odmora? Ni čudno, da so se ljudje kmalu naveličali soplesalcev. Čeprav je imela občutek, da se to njej ne bo zlepa zgodilo. Njen lonček je romal v koš kmalu za njegovim, nato pa ga je namesto odgovora prijela za roko in potegnila za seboj v dvorano, kjer je tekmovanje potekalo. »Menda ne misliš, da sem se zastonj urejala?« V šali mu je pomežiknila, nato pa se ustavila sredi plesišča. Ko je tokrat dvignila pogled so bile njene oči resne. »Ostala bom.«
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatargraham james
architectarchitect


Število prispevkov : 157
Reputation : 89
Join date : 17/09/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maddox and lexie   Sre Okt 17, 2012 12:26 am

    ''opravičilo sprejeto – res se trudim,'' je odvrnil z nasmeškom, ki je zagotavljal, da ji v resnici ničesar ne zameri. bilo je edino logično, da se oba malce potrudita – on zadrži svoje običajne sarkastične pripombe in opazke, ki se navezujejo na seks. medtem ko mu lexie da opcijo, da se pokaže v karseda dobri luči. predobro se je zavedal vseh svojih napak in če si vse seštel skupaj je bil res samo bogataš, ki se je dobro zavedal vrednosti svojega videza in lastnine. odleglo bi mu, če bi lahko enkrat vse skupaj odpisal, bil takšen kot preostali svet, a z besedo st. cloud ožigosano sredi čela, to ni bilo ravno najlažje. večino časa se je zdelo, da samo išče nove in nove izgovore, morda je bilo res tako. a vsekakor ni bil še pripravljen, da povsem prereže vezi z družino. ''saj tudi sem. v rokavu skrivam cel kup trikov, kako pridi do konca... maratona. saj ne da mi je že kdaj uspelo, ampak vse je enkrat prvič, kajne?'' je odvrnil na komentar o profesionalcu. raje ni razložil, koliko ur plesnih tečajev je imel za seboj, ker je mama vztrajala pri tem, da bosta tako on kot tudi damien morala znati plesati perfektno. ''me veseli,'' je še prikimal ob njeni dokončni odločitvi, da ostane, in skupaj z njo vstopil v dvorano. v eni dlani je pridržal njeno, drugo pa je položil med njene lopatice in lahno zasukal proti sebi, ko sta našla prosto mesto na plesišču. glasba se je že vrtela in maraton se je pričenjal. ''torej, ker danes igrava vlogi kavalirja in dame – smem prositi za naslednji ples, lexie wayland?'' je napravil droben poklon in nato brez čakanja na odgovor potegnil nocojšnji zmenek k sebi v plesno držo. ''hm, na prvih zmenkih se ljudje spoznavajo, kajne? se pravi, ti moram postavljati vprašanja in podobne reči?'' se je zabaval ob ugotavljanju njenih pričakovanj in napravil prvi korak naprej. ''vem, da ne smem spraševati ali spiš gola ali v pižami, tako da se bo treba spomniti, kaj novega,'' je dvignil roko v zrak ter jo zavrtel podnjo, ob koncu obrata je tako morala pristati tesno ob njem. ''če ne bi bil maddox st. cloud in če ne bi moja goflja vsega uničila že na začetku – ali bi me potem obravnavala drugače?'' je našel vprašanje na katerega odgovor je moral vedeti.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarrosemarie westwood
divorce lawyerdivorce lawyer


Število prispevkov : 97
Reputation : 40
Join date : 02/10/2012
Kraj : mayberry, nc

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maddox and lexie   Sre Okt 17, 2012 1:20 am

    Vedela je, da ima vsak svoje šibke točke. Že če je pogledala sebe jih je našla cel kup, o Maddoxu pa vse do sedaj sploh ni razmišljala na tak način. Sprejela je stereotip o bogatem, čednem playboju, ki si ga je izmislilo mesto, ni pa pomislila, da bi za vsem tem utegnilo biti kaj več – in prav to se je izkazalo kot njena napaka. Sama je odraščala povsem brezskrbno, uživajoč popolno podporo in ljubezen staršev, ki ji to pravzaprav niti nista bila. Imela je veliko srečo, česar se je začela zavedati šele pred kratkim, nikdar pa ni pomislila kako bi bilo odraščati brez tega, pod stalnim pritiskom, da moraš biti najboljši, ker ti tako zapoveduje nekaj tako bizarnega, kot je priimek. Med prijatelji je bila znana kot dekle brez predsodkov, ki je ne glede na poreklo in preteklost pripravljena sprejeti vsakogar. Pa je bila res? »Če se ti bo te mojstrske trike kdaj zdelo vredno deliti sem ti na voljo,« je bil njen ton po novem veder, brez kančka živčnosti ali česarkoli negativnega. »Kljub splošnemu mnenju sem namreč precej tekmovalna.« In glede na to, koga je imela nocoj ob sebi, je čutila še dodatno želo po tem, da se vsaj približno izkaže. Ob njegovem poklonu se ji je na obrazu zarisal širok nasmešek in če je ne bi prehitel bi zagotovo isto storila tudi sama. Tako pa se je še preden je uspela storiti karkoli znašla v plesni drži in vse, kar ji je preostalo so bile besede. »Če se ne motim bi naj kavalir počakal na odgovor, a vidim, da si si odgovoril kar sam.« Nekoliko jo je zaskrbelo glede njenih plesnih spodobnosti, a po nekaj korakih je ugotovila, da je stvar podobna vožnji kolesa: ko se je enkrat naučiš ne pozabiš zlepa. »Zdi se mi, da je tak običaj,« je odgovorila. »S tem, da boš morda tudi ti moral odgovoriti na kako.« Zaradi njegovih besed ga je po obratu pogledala s privzdignjeno obrvjo, ki se je kmalu spustila, ko je ugotovila kako blizu je pravzaprav pristala. Ne glede na vse je bila ženska in se je še predobro zavedala njegovega izgleda, kar je potrdil tudi trenutek zmedenosti preden mu je odgovorila. »Verjetno že samo brez tvoje goflje, čeprav bi morda še vedno imela kak pomislek,« je bila iskrena. »Če se ne motim sem sedaj na vrsti jaz?« je še preverila, preden je njena usta zapustilo negotovo vprašanje, ki jo je grizlo že od kar so se njegovi osvajalski podvigi začeli. »Zakaj si se z menoj trudil celo leto, preden si obupal?«
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatargraham james
architectarchitect


Število prispevkov : 157
Reputation : 89
Join date : 17/09/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maddox and lexie   Sre Okt 17, 2012 2:37 am

    ''oh, ne izdajam svojih skrivnosti. vendar ti vseeno lahko dam manjši namig – bolje je začeti počasi in lahkotno. nekateri naredijo napako in se zaženejo v maraton. takšni omagajo prvi,'' se je zasmejal, ob nasvetu pa se zarotniško ozrl naokrog. nekateri pari so pričeli izvajati neke rock'n'roll gibe, drugi so plesali twist. prav vsi pa bodo po dveh urah že na koncu z močmi, če nameravajo nadaljevati s takšno intenzivnostjo. ''precej tekmovalna? well well, morda pa tokrat celo zmagam s tabo ob svoji strani. greva torej na zmago?'' jo je pozval k novemu cilju, ko sta naredila manjši obrat. resnično je bilo pomembno samo, da se premikata. ni štelo, kako plešeta, kako hitro. samo da nista pri miru. ''ne morem pomagati, zaenkrat se še učim biti kavalir. občasno bom napravil kakšno napako. ali dve,'' je sklonil pogled, ko ga je kaj hitro ujela na tankem ledu. morda bi res moral počakati odgovor, a zdaj je bilo že prepozno. ''brez problema. vprašaj me karkoli. znan sem po svoji iskrenosti. človek bi mislil, da bo to dobra lastnost, vendar se ne bi vsi strinjali,'' se je strinjal z njenimi besedami in hitro prikimal. ''potem nameravam vsekakor zamenjati to neumno gofljo, če je bilo krivo samo to. ampak ne vem, kako ti bom všeč po plastični operaciji. nočem končati s kakšnim michael jackson sindromom,'' mu je končno uspelo ujeti njen pogled, ko je po vrtenju naokrog pristala tesno ob njegovem prsnem košu brez dodatnega prostora za dihanje. ''in zastaviš mi najlažje vprašanje na svetu, zelo predvidljivo od tebe lexie,'' je zmajal z glavo, ko je spregovorila in sam napravil korak nazaj. v oprijem je potegnil še njeno drugo dlan in jo pod roko obrnil naokrog, da je bila s hrbtom naslonjena nanj. ''ker si mi všeč,'' se je nasmehnil ob besedah zašepetanih v njeno uho. njun korak je ujel v zibajoči ritem glasbe, ne da bi spremenil njun položaj. ''in ker ne podlegaš mojemu sranju, tudi to je bil pomemben faktor,'' je dodatno pristavil s širšim nasmeškom. čedalje bolj se mu je zdelo, da večer morda ne bo takšna katastrofa, kot je sprva predvideval: ''jaz sem na vrsti - povej mi eno svojo skrivnost.''
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarrosemarie westwood
divorce lawyerdivorce lawyer


Število prispevkov : 97
Reputation : 40
Join date : 02/10/2012
Kraj : mayberry, nc

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maddox and lexie   Sre Okt 17, 2012 3:45 am

    Ko ji je izdal namig se je v Bond stilu počasi ozrla levo in desno, nato pa resnobno pokimala. »Zveni smiselno.« Res se je večina parov milo rečeno afnala po vsej dvorani, a noč je bila vsekakor še dolga. »Vsekakor!« se je ponosno nasmehnila, pri tem pa se popolnoma prepustila njegovim rokam. Že po nekaj minutah je lahko ugotovila, da zadevo obvlada in glede to je ob vseh plesih, ki jih je videla na raznih porokah, znala preceniti. Način, kako je povesil pogled ob njeni kritiki jo je hitro pripravil do tega, da je hotela besede vzeti nazaj, kar pa je bilo seveda nemogoče. Namesto tega si je pot na plano priboril še eden njenih nasmeškov: »Če odštejeva to malenkost ti gre pravzaprav zelo dobro. Pravzaprav me celo presenečaš, če sem iskrena,« je s hvalo malo pretiravala, a zgolj kanček. Dejansko je bila presenečena nad skorajda povem drugačnim Maddoxom, kot ga je bila vajena sicer, in morala je priznati – bilo ji je všeč. »Vsekakor je bolje biti iskren, kot pa da nekomu lažeš v obraz.«Njen glas je nekoliko otrdel, vendar resnično je sovražila takšne ljudi in tudi izkušnje ji s podobnimi situacijami niso ravno prizanašale. Nasmešek je prerasel v smeh, ko je uporabil primerjavo s slavno katastrofo: »Potem pa je verjetno bolje, da je ne zamenjaš. Ta trenutna se tako dobro poda k tvojemu obrazu, da bi bilo škoda če bi to pokvaril. Sploh z Michael Jackson sindromom.« Ob spominu na groteskni obraz se je za hip spačila, nato pa ji je obrat, ki ga je izvedel, vzel sapo. Najlažje vprašanje? Bila je tako neprepričana v to, kar je rekel, da je ob njegovem odgovoru dobesedno zardela. Bilo je klišejsko, a življenjske okoliščine so v njej povzročile precejšnjo negotovost glede videza. Širok, sijoč nasmešek, ki ga je izzval odgovor, pa je počasi zbledel, ko jo je telo opomnilo na njegovo, čisto ob njenem. Bolj osredotočena na to kot besede je skoraj preslišala nadaljevanje odgovora, kar je njeno pozornost obrnilo nazaj. »Saj ne, da verjamem vsemu psihološkemu sranju, a nekaj očitno je na moških in teoriji nedosegljivosti.« Vse skupaj je obrnila na šalo, zato se je ob vprašanju tudi rahlo pretirano našobila v igranju napetega premišljevanja. »Hm, težka izbira. Bo dejstvo, da še vedno gledam risanke dovolj ali hočeš slišati nekaj resnično temnega in mračnega?« se je vprašljivo ozrla čez ramo in srečala svoj pogled z njegovim.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatargraham james
architectarchitect


Število prispevkov : 157
Reputation : 89
Join date : 17/09/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maddox and lexie   Sre Okt 17, 2012 6:57 am

    ob njenih pohvali in nasmešku, ki jo je pospremil, je narobe stopil in se v zadnjem hipu ustavil, da je ne bi pohodil: ''hm, lexie, komplimentov ne znam sprejemati ravno najbolje. pravzaprav mi postane presneto nerodno in začnem blebetati.'' pravzaprav je bilo tako hudo, da je pogled začel obračati povsod naokrog in če bi imel tisto neverjetno sposobnost zardevanja, bi bila njegova lica že zdavnaj krvavo rdeča. ''vem, da večino časa pojem hvalnice sam sebi in potrebujem redne preglede veličine ega. ampak pohvale... so povsem drug nivo,'' je poskusil pojasniti z opravičujočim nasmeškom in se počutil kot idiot, ker se je sploh spuščal v razpravo o tem in ji na pladnju podajal seznam njegovih šibkosti. ''tako vsak reče. toda ko pred njih položiš resnico brez olepšav, si hitro premislijo in krivdo zvalijo nate samo zaradi iskrenosti,'' je odvrnil na njeno trditev. prevečkrat je protiučinek okusil na lastni koži in ugotovil, da se je včasih nujno potrebno zateči k olepšavam in prirejenim resnicam, četudi samo zato da rešiš prijateljstvo ali nekaj banalnega kot je posel. ''večkrat bi se morala smejati,'' se je skorajda ustavil na mestu, ko so se njene ustnice razprle v čudovitem nasmešku ob njegovi šali, in se je njen smeh zaslišal v njegovih ušesih čez vso ostalo glasbo. ''sicer pa dogovorjeno. goflja ostane – morda jo boš celo sčasoma vzljubila, ko je že ravno del celotnega paketa,'' je še prikimal, ko je napravil slavni obrat in imel bližnje srečanje z njenim hrbtom. ''nekaj očitno je na tem, da. zase lahko rečem samo to, da verjamem načelu, da so dobre stvari vredne čakanja,'' je dejal na besede o tako imenovanem psihološkem sranju in se z glavo nagnil rahlo naprej, da je lahko videl njen profil iz strani. ''vendar je bilo celo leto dni vseeno malo preveč mučenja,'' je pristavil besede, ki so bile namenjene kot zgolj nedolžno draženja in opomnik na kaj vse je moral prestati. ''mislim, da se bom odločil za temno in mračno, samo da dobim potrdilo, da morda nisi tako popolna kot deluješ,'' se je brez pomislekov takoj odločil za drugo opcijo, njegove roke še vedno ovite okrog njenega trupa in prsti dlani prepleteni tesno skupaj.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarrosemarie westwood
divorce lawyerdivorce lawyer


Število prispevkov : 97
Reputation : 40
Join date : 02/10/2012
Kraj : mayberry, nc

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maddox and lexie   Sre Okt 17, 2012 8:22 am

    Njegova reakcija na pohvalo, ki jo pred nekaj trenutki izrekla, je bila tako nepričakovana, da se je preprosto morala znova zasmejati. Bil je kot kak prvošolček, ki ga je dekle prvič poljubilo na lice in celotna stvar je bila neverjetno prikupna. »Res?« je vprašala, kot da mu ne bi verjela, čeprav je njen izraz po drugi strani izdajal resnico. »Torej te nobena od tvojih deklet še ni pohvalila?« Bila je presenečena, še posebno, ker je ves ženski del mesta opravljal o njegovih sposobnostih in jih predvsem na vse pretege hvalil. »Da ne boš vedno tako šokiran: sem ena izmed tistih, ki pohvali, ko je kaj pohvale vredno.« Iskrenost ni spadala med njene najljubše teme, kajti v življenju jo je srečala vse premalokrat. Najprej sta ji devetnajst let lagala starša, a njima ni zmerila, ker sta to storila v dobro njej. Kar se je tikalo vseh ostalih pa… »Ko ti vsi po vrsti namesto resnice servirajo v celofan zavite laži si hitro premisliš,« je njen nasmešek postal kisel in zagledala se je nekam v množico. »Verjamem pa, da je pomemben način, kako biti iskren. Če vsem po vrsti govoriš, da so lažnive, ničvredne riti v zameno ne moreš pričakovati prijateljev. « Tudi to je že izkusila, a dovolj je bilo pogrevanja starih spominov. »Morda pa bi se moral ti bolj potruditi, da me večkrat spraviš v smeh.« Znova jo je presenetil in ugotovila je, da ji je všeč; še ena v vrsti mnogih stvari. »Uboga stvarca. Res hočeš spet slišati celotno pojasnilo, zakaj je trajalo tako dolgo?« Spregledala je njegovo draženje, zato je njene besede pospremil še nasmešek. »Popolna ja,«se je posmehnila. »Mislim, da si me z nekom zamenjal.« Zavzdihnila je in se vprašala, če se bo res spustila v to. Že samo dejstvo, da je sploh razmišljala o možnosti, da bi mu to zaupala je bilo presenetljivo. Po kratkem premisleku je mirne vesti okrivila vodko, pogled pa usmerila predse. Tega ni povedala še nikomur, a bog ve zaradi česa je čutila, da njemu lahko zaupa. Ko je naposled le spregovorila je bil njen glas veliko tišji kot sicer: »V resnici nisem Waylandova.« Glavo mu je naslonila nazaj na prsni koš. »Posvojena sem.« Nekaj trenutkov j molčala, nato pa je spregovorila, kot da se ni zgodilo popolnoma nič. »Ti si na vrsti.«
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatargraham james
architectarchitect


Število prispevkov : 157
Reputation : 89
Join date : 17/09/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maddox and lexie   Čet Okt 18, 2012 5:56 am

    ''razlika je med laskanjem, da bi nekaj pridobil, in nepričakovanimi drobnimi pohvalami,'' se je na njegovem obrazu narisal blag nasmešek, ko je njegovo nerodno prestopanje perfektno sprejela in ga ni prekomerno dražila. ''hm, torej tudi ti vedno govoriš resnico? karkoli te bo človek vprašal, mu boš iskreno odgovorila, ne glede na to, da si lahko sesujš življenje v prah?'' jo je pogledal z odkrito radovednostjo. zdelo se je, da danes oba spoznavata svoji drugi strani. v njegovih očeh je bila zagotovo nepopisno trden karakter, močna skala, ki je lahko kljubovala še tako hudemu valovanju. ''no, če je tako, potem se bom vsekakor trudil, da zvabim tale čudovit nasmešek na tvoj obraz malo večkrat,'' je sklonil pogled ob zdaj že poznanem preblisku sramežljivosti ali karkoli je to že bilo. vedel je, da hoče pred seboj imeti pravega maddoxa vseh 24 ur in nameraval ji je ustreči. kar pa je pomenilo, da utegne jecljati in se spotikati. ''ne. pomembno je samo, da me nisi danes pustila na cedilu,'' je sledil še en zamomljal odgovor, ko je odkimal – ne, ni je zamenjal za nikogar drugega. ob njeni 'skrivnosti' bi se skorajda ustavil. a namesto tega je naslonil brado vrh njene glave in s palci pomirjajoče zaokrožil prek hrbtišča njene dlani: ''včasih ni pomembna kri, lexie. waylandova sta te vzgajala, ob njih si odraščala. to je pomembnejše kot DNK.'' izpustil jo je iz plesnega objema in jo odvrtel nazaj predse. sedaj je bila žogica skrivnosti na njegovi strani igrišča, čemur je sledil oklevajoč vdih: ''tri leta nazaj je umrl moj oče, kar verjetno veš. leto dni prej sva prekinila vse stike – nisem želel voditi podjetja ali prevzeti odgovornosti za karkoli.'' zgodbo o bolezni poslovnega mogotca so poznali vse, nihče pa ni vedel zgodbe iz ozadja. ''nikoli se nisva pobotala. pravzaprav sem bil tako sebičen in zagledan v neko lažno dostojanstvo, da nisem šel niti na njegov pogreb,'' je nadaljeval s previdnim tonom, ko je vsaka beseda nosila neizmerno težo: ''kupil sem klub in se nato odrekel družinskemu denarju. vse kar imam danes, sem zgradil sam.'' v njegovem glasu ni bilo pretiranega ponosa ali samozadoščenja. vse so bila samo dejstva, ki ne bodo nikoli odtehtale tistega najpomebnejšega – da je na cedilu pustil lastnega očeta, ko je le-ta ležal na smrtni postelji.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarrosemarie westwood
divorce lawyerdivorce lawyer


Število prispevkov : 97
Reputation : 40
Join date : 02/10/2012
Kraj : mayberry, nc

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maddox and lexie   Čet Okt 18, 2012 7:13 am

    »Trudim se.« Odgovorila je s kančkom negotovosti, a je bil njen odgovor kljub temu resničen. Vsej odločnosti, ki jo je imela, navkljub je bila še vedno zelo previden človek. Opekla se je večkrat, kot je hotela priznati, zato se je kakemu odgovoru kdaj znala izmakniti, trudila pa se je, da ni lagala ali izkrivljala resnice. Hvala bogu ji je misli kmalu odvrnil od te pereče teme in ji na ustnice zarisal še en širok nasmešek. »Rekla sem da bom prišla in tukaj sem.« Še ena stvar, pri kateri je bila tradicionalno načelna. Za svojimi besedami je stala, tudi, če so ji prinesle več škode kot koristi. Ko ji trenutek ali dva ni odgovoril je v sebi otrdela od strahu. Le kaj si je mislila? Da je tako reč izpustila na prvem zmenku? Šele, ko se je spregovoril se je zavedla močnejšega stiska okoli dlani, ob čemer se je znova sprostila. Niti predstavljati si ni mogel, kako zelo hvaležna mu je bila za takšen odziv in besede, ki ji jih je namenil, so se ji vtisnile v srce. Imel je tako zelo prav. Ob obratu, ki jo je zasukal nazaj proti njemu ji je bilo za trenutek nekoliko žal, na kar pa je pozabila takoj, ko je z očmi zaobjela njegov obraz. To in dejstvo, da je bil na vrsti on, ji je povedalo, da se pripravlja nekaj prav tako težkega, kot je bilo njeno priznanje. Ni se zmotila. Ob njegovi pripovedi je najprej ostala brez besed. Kaj reči človeku, ki na plečih nosi tolikšno breme? Dlan ji je z ramena zdrsnila na njegov prsni koš, s čemer ga je skušala pri praviti do tega, da bi spustil pogled, ki ga je sicer upiral v množico za njo. »Tvojega očeta nisem poznala,« je previdno začela, kajti o tem, kar je ravnokar počela, ni imela pojma. »… A mislim, da bi se na tvojem mestu počutil vsaj tako kot ti. Vsi kdaj naredimo napako. Pomembno je, da se je zavemo in kesamo.« Za trenutek je spustila pogled, kajti zdelo se ji je, da temu ni kos. »Mislim, da bi bil ponosen nate. Čeprav nisi prevzel družinskega posla si svojega ustvaril iz nič in poglej, kako dobro ti gre.« Njeno spoštovanje do njega je ob tem vsekakor zraslo.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatargraham james
architectarchitect


Število prispevkov : 157
Reputation : 89
Join date : 17/09/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maddox and lexie   Čet Okt 25, 2012 3:34 am

    note: sry, i'm late. :3

    morda je prva pogled spustila ona in ji je sam nemudoma sledil. morda je to storil prvi. vendar je bilo v tem trenutku vsekakor veliko lažje gledati v bleščeči se plesni parket in pozabiti na to, da sta sredi polne dvorane naglas izrekla svoji dve največji skrivnosti. ''hm, morda bi se morala naslednjih triindvajset ur izogibati tovrstnim temam,'' se je nato odkašljal, ko je previdno dvignil pogled nazaj proti njej in se ozrl proti visečim zvočnikom, ko se je naenkrat pričela nova pesem. ''lexie...'' je nekje vmes začel ob zadržanem dihu. že sedaj je vedel, da ji ne bi smel reči ničesar. malokdo je poznal to zgodbo in malokdo je vedel za njegov spor z očetom – raje je še naprej veljal za razvajanega dediča, ki sloni na družinskem denarju in se z njim samo pahlja vsak dan. ''ne bi smel... ni bilo prav. da sem te poskušal na vsak način spraviti v posteljo,'' je nadaljeval s polovičnim nasmeškom, ko je zmajal z glavo ob lastni neumnosti in nespametnosti izpred leta dni. takrat je res mislil, da bo vse skupaj samo lahko razrešljiv izziv. nikakor si ni mislil, da bo čez mesece z njo plesal na maratonu. ali sploh bil v kakršnemkoli kontaktu. sklepal je, da bo samo ena v vrsti osvojenih trofej, kmalu pozabljena na zaprašeni polici. ''in morda bi se moral tega, kar nameravam storiti, lotiti drugače. morda z manj govora in pojasnjevanja. ampak ne bi rad tvegal boleče zaušnice ali brce v kakšen nadvse boleč predel,'' je nadaljeval in njegove ustnice so bile sedaj že uvihane v nasmeh. ''torej... lexie wayland, nameravam te poljubiti. brez klofute ali brce,'' je izustil iz sebe še končni del in upočasnil njun tempo kljub hitremu ritmu vrteče se pesmi. stopil ji je le korak bližje in se sklonil navzdol proti njej, ne da bi umaknil pogled s para široko razprtih oči. ''ne vem, zakaj sploh sprašujem,'' je zamrmral, ko je bil že zdavnaj dovolj blizu, da je lahko čutil dih njene sape na svojih ustnicah. ustnicah s katerimi je prekril njene, kljub temu da dovoljenja ni dobil.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarrosemarie westwood
divorce lawyerdivorce lawyer


Število prispevkov : 97
Reputation : 40
Join date : 02/10/2012
Kraj : mayberry, nc

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maddox and lexie   Sre Okt 31, 2012 8:30 am

    note: same here.

    Stvar je postala veliko preresna zanjo in v zraku je lahko začutila napetost, ki jo je primorala v to, da je spustila pogled. Ne, da bi se resnično zavedala kaj počneta, sta prešla na občutljivi temi, ki se ju ni dalo obdelati zgolj z nasmeškom in trepljanjem po ramenu, vsekakor pa nista bili primerni za prvi zmenek v nabito polni dvorani. Prav zato mu je bila neizmerno hvaležna, ko se je izognil nadaljnjim debatam na to temo. Ob svojem priznanju se je počutila neverjetno ranljivo in nemočno, kar je verjetno veljalo tudi zanj. Če je storila napako se bo šele izkazalo, a stvar je bila storjena in ni je mogla spremeniti. Vsekakor pa je večer povsem spremenil njen pogled nanj. Kar naenkrat se je iz samovšečnega tepca spremenil v povsem drugačnega človeka in to jo je begalo še bolj, kot njegov privlačen videz, ob katerem so se ji že tako šibila kolena. Ko je spregovoril je znova spustila pogled, misleč, da bo rekel, da obžaluje celoten večer, pa jo je namesto tega znova presenetil. Njena pričakovanja so ves večer nihala, vendar opravičila za preteklo leto ni pričakovala v nobeni različici. Čez obraz se ji je spet razlezel rahel nasmešek. »Oh, nehaj. Navsezadnje je moralo biti kupovanje in pošiljanje vseh tistih reči veliko bolj nadležno kot zavračanje.« Po kratkem premolku je hotela dodati še nekaj, a jo je prehitel in ob njegovih besedah je kmalu pozabila na vse svoje. Najprej se je je polotila poštena radovednost, kajti njegove besede sprva niso imele ne repa ne glave, zato pa je ob naslednjem stavku vse postalo kristalno jasno. Sprva je mislila, da se le šali, ko se je začel ustavljati pa je kmalu dojela, da misli resno. In nato je znova postala živčna. Njene oči so se široko razprle, zgledu pa so sledile še ustnice, ko je v mini napadu panike hotela ugovarjati. Od njenega prejšnjega poljuba je minila že cela večnost, kaj če bo preprosto zamočila vse skupaj? Kaj če… Njene misli so bile utišane, ko so se njegove ustnice približale in trenutek kasneje nežno prekrile njene. Način, kako so njeni pomisleki v trenutku izginili se je zdel skoraj filmski, a to je bil zadnja stvar, o kateri je v tistem trenutku razmišljala. Občutek njegovih ustnic na njenih je bil fantastičen in dlani, ki so prej počivale na njegovih ramenih, je sklenila za njegovim vratom. Ko se je odmaknil so se njene ustnice ukrivile v širok nasmešek: »Torej, zaušnice so prepovedane. Kaj pa, če naredim tole?« Stopila je na prste in svoje ustnice znova združila z njegovimi.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatargraham james
architectarchitect


Število prispevkov : 157
Reputation : 89
Join date : 17/09/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maddox and lexie   Čet Nov 01, 2012 10:39 pm

    note: nom nom. get laid already. Razz also, i totally think they should be a thing. like a real thing. at least for a little while. :3

    delovala je ranljivo, prav zares. ko so še zadnje besede zapustile njegove ustnice in je pogled presenečeno uprla proti njemu, je delovala skrajno ranljivo kot nikoli poprej. vedno jo je videl kot samozavestno osebo. nekoga, ki ve kaj hoče, ki se zna upirati marsičemu, ki stoji za svojimi besedami in dejanji. in sedaj je prvič videl tudi njeno drugo plat. tisto, ki jo je naredila bolj zemeljsko. bolj podobno njemu in ostalim, manj podobno sliki popolnosti. priznati je moral, da je v poljub vložil zvrhano mero previdnosti. bila sta na očeh vsem in v kolikor bi povsem popustil zavore, bi se znal kod pojaviti kak trap s fotoaparatom v roki in naslednji dan bi jo označili kot eno izmed njegovih 'žrtev'. kakšen beden patetičen in nadvse pretiran izraz. vendar so bile njene ustnice tako zelo mehke, njene dlani še bolj previdne na njegovih nadlahteh in primoran se je bil umakniti preden bi avtomatično privzdigil njeno krilo sredi polnega plesišča. ''kaj?'' je napravil otežen vdih, ko je nekaj spregovorila in je razločil samo besedo zaušnica. res je bil napol že pripravljen, da bo njegovo lice doživelo pobližnje srečanje z njeno dlanjo. a namesto tega je bila tesno ob njem, ustnice na ustnice, telo ob telo in sam se je samodejno pomaknil nazaj, skupaj z njo, bolj proti robu plesišča. ''mmm, lexie. nehaj, prosim,'' je s težavo prekinil poljub in se skorajda povsem ustavil, kar bi pomenilo garantirano izključitev. ''kaj delaš? res bi me morala odriniti,'' je zamrmral, ko je skušal priti z dogajanjem na tekoče. ni mogel stati poleg nje in je ne poljubljati več. vendar je poljubljanje v njegovem primeru brez izjem vodilo do naslednjega koraka in plesišče je bilo skrajno neprimerna lokacija. izpustil jo je iz oprijema, iz žepa potegnil svojo karto za odmor in v naslednjem hipu stopil z plesišča, vrgel papir k nadzorniku ter se pognal proti izhodu, da bi dosegel hladen nočni zrak. vendar je njegov korak zastal v bližini izhoda in stranišč, ko je za seboj zaslišal njen glas. ''lexie, pojdi nazaj na plesišče. pridem nazaj, res. samo... rabim trenutek, prav?'' je spregovoril, ne da bi se ozrl nazaj proti njej, uperil dlani v boke in obstal na mestu, s pogledom koncentriranim na zatemnjena tla pod njim.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarrosemarie westwood
divorce lawyerdivorce lawyer


Število prispevkov : 97
Reputation : 40
Join date : 02/10/2012
Kraj : mayberry, nc

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maddox and lexie   Pet Nov 02, 2012 7:38 am

    note: i couldn't agree more, really. they are just so awkward and cute and ah. :3

    V poljubu je uživala veliko bolj, kot si je kadarkoli predstavljala, celo bolj, kot bi smela. Ne glede na vse, kar se je v njenem pogledu na vražje čednega temnolasca spremenilo, je še vedno ostala dobro poznana, neizpodbitna resnica: on je bil ženskar, ona pa… Bilo jo je strah. Dejstvo, ki si ga je bilo skorajda nemogoče priznati, vendar se resnici ni mogla več izogibati. Vse življenje je veljala za pridno, spodobno in še marsikaj drugega, samo zato, ker jo je bilo strah življenja, nepremišljenosti, divjega okusa svobode. Vse to je sedaj okusila v poljubu, dotiku ustnic, ki ji je po telesu pognal ognjene zublje in ji ohromil možgane. Njegovo vprašaje je preprosto ignorirala in uživala v občutku, vse dokler se ni odmaknil. Besede, ki so dosegle njena ušesa, so jo postavile nazaj na realna tla, že v naslednjem trenutku pa odgnale njeno na novo pridobljeno samozavest. Nekaj trenutkov je zgolj presenečeno strmela, potem pa ji je pogled znova zdrsnil proti sijočemu parketu dvorane. Da jo je pustil samo sredi plesišča se ni zavedala, vse dokler ga ni zagledala na pol poti proti vratom. »Maddox?« ji je negotovo vprašanje zdrsnilo iz ust še preden bi se uspela obvladati. Bila je zmedena in njegov nenadni odhod ni k rešitvi stanja prispeval popolnoma nič. Stopila je za njim, a se ustavila na robu plesišča, razpeta med željo, da bi izvedela, kaj se dogaja, ter njegovimi besedami in dejstvom, da je morala ostati na plesišču. Prevzel jo je občutek nemoči, ki ga že od nekdaj ni prenesla, in jo prepričal, da je vse skupaj poslala k vragu. Hotela je izvedeti, kaj se dogaja, če bo zaradi tega diskvalificirana, tudi prav. A imela je srečo, kajti zaslišala se je sirena, ki je napovedovala odmor za vse tekmovalce, zato nihče ni opazil, da je sama plesišče zapustila sekundo ali dve prehitro. Previdno se je približala temnolascu, ki ji je še vedno obračal hrbet, in se ustavila slab meter pred njim. »Maddox?« Ponovila je vprašanje, vendar ni počakala na odgovor. »Kaj… Kaj je narobe?« Bila je negotova, kar se je povsem razločno slišalo tudi v njenem glasu.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content


ObjavljaNaslov sporočila: Re: maddox and lexie   

Nazaj na vrh Go down
 

maddox and lexie

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ you got my heartbeat runnin' away :: archive :: mayberry, nc :: the annual mayberry's dance-a-thon-