KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.














the leading lady



the leading gentleman



best friendly connection



best family



best chemistry



honorary member



biggest ego



biggest sweetheart



should be a couple

idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share | 
 

 james and hanna

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatarsandra
administratoradministrator


Število prispevkov : 573
Reputation : 69
Join date : 16/09/2012

ObjavljaNaslov sporočila: james and hanna   Pet Okt 12, 2012 11:27 pm

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://little-earthquakes.goodbb.net
avatarjames pearce

Število prispevkov : 21
Reputation : 5
Join date : 19/09/2012
Kraj : mayberry, nc

ObjavljaNaslov sporočila: Re: james and hanna   Sob Okt 13, 2012 4:26 am

    [no ja, upam da se mi bo uspelo držati limita besed Razz]

    Lahko bi bil bolj uvideven in bi za prihod v mesto izbral katerikoli drugi dan, ko celoten Mayberry ni bil zbran na enem mestu. Pred selitvijo v Los Angeles je bila udeležba na plesnem tekmovanju tako rekoč obvezna. Četudi ni imel v najstniških letih noben pojma, kako naj plešejo v paru – z izjemo poplesavanja v klubih, kjer so raje prakticirali modernejšo verzijo umazanega plesa – so sodelovali vsi. Dogodek je združil celo mesto na kup in bil odlična priložnost za zabavnih štiriindvajset ur druženja. Ni bil povsem prepričan, kaj reči in kako pojasniti svojo nenadno prisotnost. Vsi so vedeli, da se bodo Pearcovi otroci slej kot prej zopet nakapljali v mestece in zakrpali stare pretrgane vezi. Bethany je že bila doma in zdaj se je vrnil še najstarejši. Ni se motil, ko je čutil vse poglede na sebi. Občasno se je iz strani pojavilo pridušeno mrmranje, ki je bilo nedvomno namenjeno njemu in ugotavljanju ene stvari – je njegova žena vedela, da se je dolgo izgubljeni mož vrnil iz razduzdanega Hollywooda in kaj bo rekla na dolg seznam žensk, ki so mu jih mediji pripisovali. Zagotovo so se vsi spraševali, če bosta farsi končno naredila konec in spravila v tek dolgo pričakovano ločitev. Le da sam ločitve nikoli ni pričakoval, ne glede na to, kako zelo sebično je to zvenelo od njega. Res je verjel, da bo enkrat prišel nazaj in bo Hanna še vedno živela v njunem stanovanju, na roki še vedno nosila zlat poročni prstan in mu sčasoma oprostila njegov odhod ter ga vzela nazaj. Zdaj ko je bil le še korak oddaljen od soočenja z njenim hrbtom, so se tiste misli zdele kot že zdavnaj izgubljene iluzije. Stala je v vrsti za prijave in z opravičujočim nasmeškom, namenjenim vsem, ki so stali za njo, je stopil poleg nje. Dlani je potisnil v prednje žepe in pogled ohranil centriran na vrsto pred njima. ''S kom plešeš?'' so se glasile prve besede namenjene njej po enem desetletju. Ne bo prednjo vrgel opravičila, ne bo šel na kolena. Poznal jo je dovolj, da je vedel, da ne bo naredila scene sredi množice ljudi. ''Moral bi poklicati,'' je dodal prikimljaj, zgolj v vedenje, da se zaveda teže krivde in sranja, ki ga je povzročil.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarhanna pearce

Število prispevkov : 61
Reputation : 25
Join date : 03/10/2012
Kraj : mayberry, NC

ObjavljaNaslov sporočila: Re: james and hanna   Sob Okt 13, 2012 4:43 am

    note: smitten 1, we're all having the same problem xd and i know, it was kinda fast :3

    kremasto bela obleka, ki je segala nekoliko nad njenimi koleni, je samo še bolj kazala njeno madostno lepoto, s katero se je kljub zadrtemu poklicu knjižničarke in sedemindvajsetimi letom, še vedno lahko pohvalila. z lasmi spetimi v kito in prstanom na prstu, kot edinim nakitom, ki ga je kdajkoli dala nase, je bila že skoraj pripravljena na večer, ki ga bo verjetno na koncu presedela ob robu, ker bo njen soplesalec po uri plesa že naveličan. po pravici povedano sama sploh ne bi šla, ampak dejstvo je bilo, da je bil ples svojevrsten dogodek in tam so bili vsi. od njenih staršev, ki sta hčero iz dneva v dan rajši videla, do njene 'priženjene' družine, s katero pa je imela na koncu dneva vedno manj in manj stikov. dejstvo je bilo, da je jamesov odhod za seboj potegnil precej dogodkov in med njimi je bila tudi hannina odrezanost od njegove družine. le z kakšno izmed sester se je sem ter tja še kdaj videla, pa še to bolj površno kot kaj drugega. ampak sedaj je bilo tu tisto – james se je vrnil. in verjetno ne bi verjela govoricam, če ga sama ne bi prejšnjega dne zapazila v pekarni, ki jo je posledično kaj hitro zapustila. ga bo srečala nocoj, je bila zato tako zelo urejena in pripravljena na večer? z globokim vzdihom, ki se je izvil iz njenih prsi je počasi stopila na rep kolone, ki se je počasi vila proti sprejemnemu pultu. z rokami prekrižanimi na prsih in pogledom uperjenim v množico pred seboj ni zapazila svetlolasega mladeniča, ki je počasi stopil ob njen bok in za trenutek samo postal tam. besede vprašanja, ki je sledilo, so jo zbudile iz nekakšnega sanjarjenja v katerega je padla in začudnje se je izrisalo na njenem obrazu, ko je spoznala glas poleg sebe, brez, da bi sploh spremenila pogled. »ne vem,« je rezko odgovorila, še vedno presenečena nad njegovim telesom tako blizu njenega in dejstvom, da zopet sliši njegov glas. njene velike rjave oči so se obrnile v njegovo smer, spoznaje, da je niti gleda ne, da je njegov pogled osredotočen nekam v daljavo. prikimala je in stisnila ustnice, »morda bi res moral.« strinjala se je z njim, a po eni strani ni vedela kako bi reagirala na njegov klic. »zakaj si sploh tu james?« je uprla roke ob boke in skoraj zahtevala z položajem, da jo pogleda.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjames pearce

Število prispevkov : 21
Reputation : 5
Join date : 19/09/2012
Kraj : mayberry, nc

ObjavljaNaslov sporočila: Re: james and hanna   Sob Okt 13, 2012 5:11 am

    [sej to je pa prednost omejitve - se hitreje spiše. Smile]

    Za hip se je ozrl naokrog in po pričakovanjih ugotovil, da je večina pogledov v prostoru sedaj pripeta prav na njiju. Očitno so vsi pričakovali velik prepir in bombastično ločitev na očeh vse javnosti. ''Ne veš? V redu, potem boš plesala z mano,'' je samo odvrnil na njen jedrnat odgovor, ki je jasno izražal njene občutke glede današnjega jutra in njegove nenadne vrnitve v domači kraj. Stal je poleg nje, vendar je vsaj za zdaj še ni mogel pogledati. Njegov pogled bi jo verjetno takoj zaobjel v celoti in napol ga je bilo strah, kaj bi ga tam pričakalo – je bila še vedno isto preprosto in skromno dekle v katero se je zaljubil sedemnajstletni sanjač? Se je v desetih letih spremenila in je danes ne bi prepoznal več? ''Bi kaj spremenilo? Če bi na lepem poklical in rekel, da pridem čez nekaj dni? Ne bi bilo še slabše?'' je odvrnil in jo samo ošinil s pogledom, toliko da je opazil njene trmasto stisnjene ustnice, ko je tako skrbno v javnosti kontrolirala svoja čustva. Za kar ji je bil hvaležen, ne njemu in ne njej, ne bi koristilo, če bi njun odnos napihnila še v večje proporce. ''Ne vem, Hanna. Starše so morali pokopati sami, najmanj kar lahko storim je, da jim poskusim pomagati kolikor lahko,'' se je nato namrščil ob njenem vprašanju, ko je stopila predenj v trenutku, ko se je sam pomaknil naprej skupaj z vrsto, da se je hitro zaustavil še preden bi se zaletel naravnost vanjo. A razdalja je bila vsekakor zapolnjena. Smrt staršev je sprejel bolje, kot bi človek pričakoval, čeprav je obstajala verjetnost, da je bil še vedno v fazi zanikanja in se z dejstvom še ni povsem soočil. ''Besna si,'' se je glasila njegova naslednja opazka, ko je stala tesno pred njem in bolščala vanj s pogledom. Ob teh besedah so se njegove ustnice za hip upognile v malo sled nasmeška, preden se je zadržal in se odločil, da jeze ne bo še dodatno podpihoval. ''Na voljo imava 24 ur – prihrani jezo za kasneje. Na plesišču pa me lahko stokrat pohodiš, brcneš, karkoli ti bo prineslo olajšanje, v redu?'' je dlan položil na spodnji del njenega hrbta ter jo tako zasukal naokrog. Od prijavne mize sta bila oddaljena samo še nekaj metrov.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarhanna pearce

Število prispevkov : 61
Reputation : 25
Join date : 03/10/2012
Kraj : mayberry, NC

ObjavljaNaslov sporočila: Re: james and hanna   Sob Okt 13, 2012 5:30 am

    note: true that :3

    namuznjen izraz na njenem obrazu bi mu bil lahko zadosten odgovor na njegov sklep, če bi jo v tistem trenutku le pogledal. tako pa je bil njegov pogled še vedno osredotočen nekam v množico ljudi, ki so se v vrsti vili pred njima, medtem, ko se za njeno pojavo še zmenil ni. »imam sploh izbiro?« je posmehljivo zamrmrala vprašanje, ko je kar sam določil sebe za njenega soplesalca, ko sta stopila naslednji korak proti prijavni mizi. če bi imela v tem trenutku malce več samozavesti in jo ne bi tako zelo brigalo kaj si ljudje mislijo o njiju, bi ga verjetno hladno zavrnila in naredila štalo tu, pred vsemi. posmehljiv nasmešek, ki mu ga je namenila, mu verjetno kljub odmaknjenemu obrazu ni ušel, »je mar lahko še hujše kot je? ker resnično uživam v tem, da ljudje napovedujejo mojo prihodnost.« s tem je seveda namigovala na mestne govorice o njuni ločitvi, njegovemu nezakonskemu otroku in še sto in eni čenči, ki ji je v zadnjih letih prišla na ušesa. »saj res, še na pogreb lastnih staršev te ni bilo,« je s srepim pogledom dodala na njegove besede in jezen pogled ga je dobesedno prebadal. »zadnja leta sem imela občutek, da sem bolj jaz njuna hči, kot ti njun sin – če se že nisi javil meni, bi se lahko vsaj njima kaj,« mu ni prizanesla z očitki o njegovih starših, čeprav se je dobro zavedala, da je to vseeno mogoče malce boleča tema za prvo srečanje po nekaj letih posta. s priprtim pogledom je še vedno bolščala v njegovo smer in naveličano zavila z očmi ob njegovem naslednjem sklepu, »sem res? bi mar morala skakati od navdušenja, da te spet vidim?« vprašanje bi tokrat lahko postavila bolj sebi kot njemu in nanj je poznala tudi pravilni odgovor. ja, mogoče bi res morala. navkljub temu, da jo je pustil samo v malem mestecu kjer je vsak ugibal drugačno usodo, ki ji je bila zapisana, je bil še vedno isti svetlolasec, za katerim je takrat zatrepetalo njeno srce. s to razliko, da ga je sedaj dodatna moškost delala le še bolj izzivalnega. njegovo nenadno kretnjo in roko na svojem hrtbu se je trudila jasno prezreti, a lahko je čutil dreget njene kože, »james, mislim, da to vseeno ni dobra odločitev. sploh, ker bi te sedaj res najraje udarila.« jasno je bilo, da ni zaupala sama sebi, da bo lahko zdržala.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjames pearce

Število prispevkov : 21
Reputation : 5
Join date : 19/09/2012
Kraj : mayberry, nc

ObjavljaNaslov sporočila: Re: james and hanna   Sob Okt 13, 2012 6:49 am

    ''Ne, verjetno je res nimaš. Če rečeš ne, bom rekel, da imam kot tvoj mož to pravico – kar bi bilo potuhnjeno in grdo, zato se bom pretvarjal, da si rekla da,'' je skomignil z rameni in verjetno besede ne sploh ne bi vzel za dejanski pogovor. Ni bila najboljša ideja, da se je v njeno življenje vrnil sredi mesta in jo do snidenja po desetih letih pripravil pred množico ljudi, ki so samo čakali na prve znake vpitja. ''Napovedujejo tvojo prihodnost?'' se je namrščil in se takoj zasukal proti njej, ko je želel nemudoma dobiti pojasnilo njenih besed. Lahko si je mislil, da je bila na začetku tarča vseh govoric in ji nikakor ni moglo biti lahko. Pa vendar so se po desetih letih stvari morale že vsaj malo umiriti, kajne? Zadržal je dih, ko je zadala udarec prenizko in s težavo prikimal v pritrditvi: ''Res je.'' Ni ga bilo na pogreb in v vseh teh letih, bi lahko obdržal kontakt vsaj z družino, pri čemer raje ni rekel naglas, da je k družini bolj štel njo kot ljudi s katerimi je odraščal. ''Res nisem prišel na... tja,'' je ponovil, medtem ko skala na srcu ni postala prav nič lažja – beseda pogreb mu še zdaj ni šla z jezika in pomenila bi soočenje z resnico. ''Ne misli, da je lahko živeti z zavedanjem, da sem razočaral vse ljudi v mojem življenju, ki nekaj veljajo,'' je nadaljeval v sedaj povsem brezbarven tonu in tako pazil, da ne bi razkril preveč. Toda poznala ga je predobro in lahko bo videla, kako je nastopil tisti del, ko se skrbno zapre pred vsemi čustvi in se spremeni v kamen. ''Ne. Vendar sem ti rekel že nekajkrat, da si najbolj očarljiva, kadar si nepopisno besna – bila je samo opazka,'' je previdno pojasnil svoje prejšnje besede in jo pomaknil še korak naprej, dokler nista končno stala pred mizo, kjer so nadzorniki pobirali prijave. ''Plesala boš z mano in pika,'' je trmasto zamrmral, ko je na seznam napisal njuni imeni – James in Hanna Pearce. Po desetih letih sta bila spet skupaj na seznamu.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarhanna pearce

Število prispevkov : 61
Reputation : 25
Join date : 03/10/2012
Kraj : mayberry, NC

ObjavljaNaslov sporočila: Re: james and hanna   Sob Okt 13, 2012 7:12 am

    v trenutku njegovih besed je trmasto zadržala dih in v mislih je imela že pripravljen cel scenarij, ki bi mu ga bila lahko zmetala v obraz ob tej priložnosti. ampak oba sta se dobro zavedla, da si javnih scenarijev, ki bi samo še bolj pribili pozornosti mayberryja nanju, nista mogla, niti nista želela, privoščiti. že tako je bilo vsega dovolj na njunih plečih in tiho je pripomnila samo nekaj lahnih besedic, ki pa so bile veliko bolj resnične, kot bi bilo milijon drugih: »ima tudi mož na papirju takšne pravice?« s tem je mogoče malce ošabno prikovala na platno dejstvo, da ga v zadnjih nekaj letih ni mogla naslavljati drugače. in tega sta se verjetno tako ali tako zavedala oba. »baje, da bom morala skrbeti za tvojega nezakonskega otroka in boš kaj kmalu vložil zahtevo za ločitev, ker si v L.A.-ju našel novo dekle...in tako dalje,« je raje utihnila, ko se je lahko srečala iz oči v oči s presenečenim jamesom, »ja, po toliko letih govorice še vedno ne utihnejo. vsakokrat, ko se tvoje ime kje pojavi, izvem kaj novega. neprijetnega.« in čim je uvidela razočaran in trpeč obraz svetlolasega moškega pred seboj, jo je postalo sram lastnih besed, »oprosti james, ne bi smela govoriti tako...« resnično bi morala njegovo družino puščati izven teh okvirjev v katerih sta sedaj stala onadva, konec koncev se jih to niti ni zadevalo. odkimala je in njena dlan je avtomatično segla proti njegovemu licu, ko se je nekje napol poti ustavila in se spet spustila nazaj ob njen bok, »daleč od tega. nikoli ne bi mogel razočarati, ne ti.« tihe in preproste besede, ki pa so mu, kakor je upala, dale vedeti, da ga podpirajo. če ne drugi, na koncu dneva ga ona še vseeno je. »kateri si namenil te besede v scenariju?« ga je rahlo zbodla, da mu ne bi prehitro dala vedeti, da so ji njegove besede vseeno prišle do živega. sodeč po rdečici, ki je rahlo obarvala njena lica, bi to lahko videl tudi on sam. s pogledom je spremjala gibe njegove roke, ko je zapisal njuni imeni na seznam. in skupaj sta izgledali tako, - popolno. kot nekdaj, čeprav so vsi trdili, da jima nikoli ne bo uspelo, da sta si preveč različna. »ples torej,« je zamrmrala, ko se je njena dlan ob korakanju proti dvorani, lahno dotaknila njegove. »oh, oprosti,« jo je spet odmaknila nazaj k sebi.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjames pearce

Število prispevkov : 21
Reputation : 5
Join date : 19/09/2012
Kraj : mayberry, nc

ObjavljaNaslov sporočila: Re: james and hanna   Sob Okt 13, 2012 7:51 am

    ''Mož na papirju? Tako me kličeš?'' se je polovični nasmešek prikazal na njegovem obrazu in izraz, ki ga je uporabila je bil še kako primeren. Njun zakon je bil sprva popoln, a morda le zato, ker sta bila še vedno v tisti fazi mladoporočencev, ko cel svet deluje nepopisno čudovit. Sedaj je bil zakon samo beseda in krivda je bila v celoti njegova. ''Ne vem, kakšne pravice imam in kje je meja. Slednjo lahko postaviš ti. Vendar ne mislim oditi brez pogovora,'' je vse niti prostovoljno podal v njene roke. Ni imel pravice postavljati pravil in česarkoli zahtevati od nje, a oba sta vedela, da se morata pogovoriti, četudi nista vedela, kakšen bo izid tega pogovora. Vse skupaj je samo še otežilo dejstvo, da ni vedel, kako dolgo bo sploh lahko ostal v Mayberryju. V dveh dneh ga je njegov agent klical že več kot petnajstkrat, kar nikoli ni bil dober znak. ''Nobenega otroka nimam in bolj težko bi imel dekle, če imam že ženo,'' je komentiral govorice s sklonjenim pogledom, premlevajoč zadnje desetletje, ko se je proti vsem očitkom morala boriti sama. Res je bil beden izgovor za človeka, vendar ni znal vrteti časa nazaj in spreminjati preteklosti. ''Kar se tiče zahteve za ločitev... je ne mislim vložiti. Predvidevam, da to želiš ti in verjetno me nisi deset let samo čakala,'' je zavzdihnil in tako povzel svoje misli. Lažje bi bilo, če bi se ločila, vsi so to tako ali tako pričakovali. Toda vedel je, da je ona preveč vpeta naravnost vanj in v njegovo srce, da bi lahko napravil konec čez njun zakon brez slehernega boja. ''V redu je. Nisi hotela,'' je samo zamahnil z dlanjo ob njenem iskrenem opravičilu. ''Ni vse igra zame, Hanna. V zasebnem življenju ne mislim igrati in lagati. Kar rečem, to mislim,'' je samo odvrnil in vedel, da njej niti ne bi znal lagati. Izpustil je svinčnik ob prijavnici in še zadnjič ošinil imeni na listu ter stopil ob njej proti dvorani, kjer so se že pripravljali na maraton. Njena dlan je lahno podrsala ob njegovi in pojavila se je znana statika, njuna kemija. Namrščil se je ob njenem opravičilu v tihi zavrnitvi in brez oklevanja njeno dlan potegnil v svojo, s tem pa tudi njo bližje k sebi. ''Oprosti,'' je polglasno in nerazumljivo izrekel, tik preden sta vstopila v že zdaj napolnjeno dvorano.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarhanna pearce

Število prispevkov : 61
Reputation : 25
Join date : 03/10/2012
Kraj : mayberry, NC

ObjavljaNaslov sporočila: Re: james and hanna   Sob Okt 13, 2012 8:19 am

    za trenutek je oklevala, potem pa počasi prikimala, »oprosti, boljšega izraza v teh letih meščani pač niso našli.« čista resnica je bila, da se je v vsem tem času, tudi sama povsem navadila izrazov, ki so jih določeni prebivalci malega obmorskega mesteca, naslovili nanju. in njun zakon na papirju je bil še preveč opevana tema. »moraš pa priznati, da tukaj gospa davis ni šla preveč v meglo,« je skušala situacijo nekoliko obarvati z šaljivo pripombo in bednega opravičila za naziv, s katerim ga je poklicala. zagodrnjala je in nekoliko kiselkast izraz se je narisal na njenem licu, »dobro veš, da sovražim, ko popolnoma odstopiš od odločanja in to prepustiš meni.« vsaj tega bi se lahko še spomnil, glede na to, da je bila to v času njunih mladih let edina stvar, ki ju je pripravila do prepira. »in za pogovor boš imel celih 24ur časa, če le ne boš prej odstopil ker me boš imel vrh glave,« je dodala nekoliko bolj spodbudno in prvič v nocojšnem večeru se je na ustnicah izrisal obris njenega pristnega nasmeha. skomignila je z rameni v svoje opravičilo in opravičilo ostalim prebivalcem mayberryja, ki so govorice privlekli na dan, »po mnenju nekaterih, te pač tvoj zakon ni preveč oviral pri zabavah. in mislim, da je cwn precej podobnega mnenja.« stvari zopet ni želela puščati v monotonem področju, ki je leglo nadnju, ko sta začela pogovor o njegovem življenju v los angelesu in situaciji v kateri je bil tam. »lahko pa vsaj nekako omiliš govorice, če mi poveš kako si v resnici,« mu je namenila proseč pogled, ko je za trenutek skušala preslišati njegove besede. besede, ki so dobesedeno strmele k noči, ki jo je nekaj let nazaj preživela z maddoxom. noči, ki jo je edino preživela z moškim, ki ni bil njen mož. odkimala je in stisnila ustnice zopet v ravno črto, »ne, mislim, da si tega ne želim. vsaj ne še sedaj.« pri sebi ni imela vsega urejenega in tega sta se zavedala oba. kot dejstva, da bo potrebno precej časa, da bosta stvari postavila na svoje mesto. tih zvok iz njegove strani si je razlagala po svoje, a jo je kaj hitro presenetil, ko je njeno dlan ujel v svojo in jo trdno stisnil. »že vredu,« se je obrnila proti svetlolascu z blaženim nasmeškom na obrazu, ko sta vstopila med množico. med množico, ki je bila nad situacijo šokirana skoraj tako kot ona.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjames pearce

Število prispevkov : 21
Reputation : 5
Join date : 19/09/2012
Kraj : mayberry, nc

ObjavljaNaslov sporočila: Re: james and hanna   Pon Okt 15, 2012 5:16 am

    ''Verjetno nama res perfektno ustreza, glede na to, da se nisva videla že... tako dolgo,'' ji je namenil nasmešek, ki je zagotavljal, da se nikakor ne jezi zaradi njene izbire besed. Naziv mu je do potankosti ustrezal, kar je bilo po eni strani precej žalostno. Njegovo ime je v njenem življenju sedaj obstajalo samo še na papirju. ''Očitno ti gre povsem dobro, če si deset let o vsem odločala sama,'' je skomignil z rameni in res je izgledala, kakor da ji gre več kot odlično. Deset let kasneje je še vedno izgledala nepopisno čudovito in njen pogled je še vedno nosil tisto mladostniški igrivost in nedolžnost, ki ju je tako oboževal na njej. ''Dvomim, da se te bom kadarkoli naveličal, Hanna. Vprašanje je samo, kako dolgo boš ti zdržala ob meni, preden boš predme potisnila ločitvene papirje in rešila svoj ponos,'' je sledil še en trenutek resnice. Nadaljnih 24 ur – če bosta zdržala na plesišču tako dolgo – bo minilo v vse prej kot prijetnem vzdušju. Enostavno je bilo med njima vsaj zaenkrat še prevelika razdalja, ne glede na to, da sta si bila fizično bližje kot kadarkoli poprej v zadnjih letih. ''Ne trdim, da sem bil kristalen primerek zvestobe. Vendar se nisem zapletal v nobeno zvezo. Ne bi bilo pravično,'' se je namrščil ob omembi nacionalne televizije, ki ni prizanašala s trači. Ni bilo niti pravično, da je spal s katerokoli drugo žensko, vendar nekako ni pričakoval, da je bila tudi ona primerek zvestobe. ''Kako sem? V redu, razmeroma,'' je suhoparno odvrnil in s tem zaključil s temo. Ni nameraval tukaj razglabljati o smrti staršev, občutkih ob vrnitvih in ostalem emocionalnem sranju. ''Poskusil bom izboljšati stvari zate dokler sem tukaj. Ne vem še kako, vendar ti to dolgujem,'' je izrekel besede namenjene njej, čeprav je bil njegov pogled osredotočen na dvorano, ko sta stopila na plesišče in našla prostor nekje med množico ljudi. Tam se je končno zasukal proti njej in ohranil njeno dlan v prijemu. ''Se z Maddoxom še kaj slišita? Nazadnje sem govoril z njim kakšno leto nazaj,'' se je pričel ozirati naokrog, iskajoč najboljšega prijatelja izpred dni slave.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarhanna pearce

Število prispevkov : 61
Reputation : 25
Join date : 03/10/2012
Kraj : mayberry, NC

ObjavljaNaslov sporočila: Re: james and hanna   Pon Okt 15, 2012 6:04 am

    rahel skomig z rameni je dovolj direktno ozančil njeno mnenje o situaciji v kateri sta se v teh letih znašla in besede so bile ob tem povsem odveč. niti ni bila najbolj prepričana zakaj se mu sploh opravičuje za besede, s katerimi je označila njegovo ime v njenem življenju, ko po desetih letih drugega že ni mogel pričakovati. lahko bi storila še kaj hujšega in mu resnično samo poslala po pošti ločitvene dokumente ob prvem resnejšem traču, ki ga je zasledila o njem. »james, druge izbire niti nisem imela,« ga je na kratko zavrnila in s tem odbila vse možnosti za prikazovanje nje, kot nekakšne močne in uspešne ženske. tisto knjigarnico, ki jo je imela v lasti, končan študij primerjalne književnosti in knjižnico, ki jo je vodila, ni ravno štela pod akademske dosežke. grenak izraz se je izrisal na obličju njenega obraza,ko je omenil njen ponos, »moj ponos je že davno izgubil na veljavi, ločitev bi mi samo še pripisala nemoč in dvom v lastnega moža.« glede na to, da je živel na drugem koncu države bi bilo to sicer nekaj povsem upravičenega, a v detajle se v tem trenutku ni imela namena spuščati. mogoče enkrat kasneje, ko bosta sama. odmahnila je z roko in upala, da bo s tem nekako zaprla to vrsto debate, »minilo je deset let, nič čudnega ne bi bilo, če bi si privoščil avanturo ali dve. na koncu dneva si tudi ti samo človek.« vse skupaj je zvenelo kot, da želi sama sebi opravičiti dejanje, ki sta ga z maddoxom zagrešila nekaj let nazaj. in izpadlo je kot beden poiskus, glede na to, da jo je še vedno črvičilo v trebuhu. ali pa je bilo to samo zato, ker je poleg nje spet po dolgem času stal moški, ki mu je dala srce. »nočem ti povzročati nobenih težav,« se je kislo nasmehnila, »sploh pa boš verjetno čez nekaj dni tako ali tako spet odšel. čaka te delo, konec koncev.« ni želela imeti prevelikih pričakovanj njegovih besed. sploh ne, ko je že z naslednjim stavkom omenil maddoxa in je njen obraz ob tem prebledel. obrnila se je stran od njega, od njegovih oči in počasi odkimala, »bolj ne kot ja. ko si ti odšel je praktično vse razpadlo.« z izjemo tiste noči. ki pa je vse še bolj razdrla. »me pa veseli, da si mu namenil kakšen klic več kot meni,« užaljenosti vseeno ni mogla prezreti.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content


ObjavljaNaslov sporočila: Re: james and hanna   

Nazaj na vrh Go down
 

james and hanna

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ you got my heartbeat runnin' away :: archive :: mayberry, nc :: the annual mayberry's dance-a-thon-