KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.














the leading lady



the leading gentleman



best friendly connection



best family



best chemistry



honorary member



biggest ego



biggest sweetheart



should be a couple

idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share | 
 

 asher and artemis

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatarsandra
administratoradministrator


Število prispevkov : 573
Reputation : 69
Join date : 16/09/2012

ObjavljaNaslov sporočila: asher and artemis   Pet Okt 12, 2012 11:20 pm

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://little-earthquakes.goodbb.net
avatarjune beckett
event plannerevent planner


Število prispevkov : 185
Reputation : 92
Join date : 01/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: asher and artemis   Pon Okt 22, 2012 12:38 am

    note: bucibuc. :3

    naenkrat se ji vse skupaj ni več zdelo kot mojstrska ideja. naenkrat je hotela steči v najbližje stranišče in izprazniti vsebino svojega želodca. verjetnost, da se bo osmešila pred celim mestom je bila blizu stoodstotne in verjetno bolj zanesljiva kot kontracepcija. ali kondom. zakaj zdaj razmišlja o kondomih? njena dlan je tičala ovita okrog temnolaščeve nadlahti, ko sta stala sredi plesišča in čakala na uradni začetek plesnega maratona. udeležila se ga je prvič. nikoli ni zbrala dovolj poguma, da bi se prijavila in nikoli ni imela primernega soplesalca. njen seznam bivših je bil kratek in vsi po vrsti so bili doma v new yorku. pred začetkom kariere pa je bila tako ali tako preveč zaposlena s skrivanjem v kotu, kjer ni bilo priložnosti za pretirano izstopanje z njeno višino. nerodno se je prestopila na mestu in nato stopila pred prijatelja z globokim vdihom, ki naj bi ji vlil moči. le da se ji je dlan presneto tresla skupaj s koleni. ''zakaj sem vztrajala pri tem? neumna neumna,'' je zamrmrala predse in s pogledom begala naokrog. vsi so delovali tako... profesionalno in elegantno. postavljeni so bili v pravilne plesne drže in nekateri so že pričenjali s prvimi plesnimi koraki. ''torej, da ponoviva dogovor – pleševa v obliki prestopanja na mestu, robotskega plesa, egipčanskega miganja z rameni in v skrajni sili se posluživa še račk. makarena ne pride v poštev, v redu?'' je hitela ponavljati besede, ki mu jih je zrecitirala že ob prihodu. pravzaprav ni vedela, če mu je sploh do tega, da je tukaj. kar sama je prijavila oba in ga o tem obvestila prejšnji četrtek, ne da bi mu resnično dala možnost izbire. a plesni maraton je sodil na seznam stvari, ki jih je preprosto morala opraviti pred smrtjo. toda ples je pomenil tudi sramoto in nekako je bila prepričana, da se samo poleg njega ne bo počutila kot totalna lesena deska z metlo v riti. ''in hvala, ker me nisi pustil na cedilu,'' je še zamomljala, ko se je pričela glasba in so oznanili začetek tekmovanja. seveda jo je panika zagrabila v isti sekundi: ''sranje, sranje, sranje. kaj moram narediti sedaj?''
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarasher rivera

Število prispevkov : 47
Reputation : 24
Join date : 07/10/2012
Kraj : mayberry, usa

ObjavljaNaslov sporočila: Re: asher and artemis   Tor Okt 23, 2012 3:32 am











Plesnega maratona se je v preteklih letih udeležil že večkrat, a še nikoli se ni počutil tako nelagodno kot tokrat, navsezadnje ga je Artemis malodane prisilila k temu, da se ga udeleži. Pa ne da bi mu bilo to v napoto ali pa da bi mu bilo nerodno plesati ob nekomu, ki v plesu ni bil zadosti vešč – bolj ga je skrbelo, da ga bo rjavolaska gledala postrani še od prejšnjega četrtka, ko ji je v slabi volji rekel nekaj izredno neokusnega. Resno, kako si je lahko sploh dovolil reči kaj takega, kar je bilo bolj slišati kot žalitev kot karkoli drugega? Seveda ni mislil resno, ko ji je dal vedeti, da nima pojma o plesu – ali pa vsaj ni nikoli nameraval tega reči vpričo nje.

Bil je nekoliko presenečen, ko ga je v dvorano pospremila z nasmeškom, čeprav je iz njene napete drže z lahkoto zaključil, da je pravzaprav izredno živčna. Tudi sam ni bil ravno sproščen – njegove poteze obraza so bile trde, ko je mrščil čelo in se nemirno oziral naokrog brez nikakršnega razloga. Saj ni vedel, kaj je rjavolaska točno pričakovala od njega, a jasno je bilo, da bo potrebno veliko potrpljenja, da bosta zadevo izpeljala po pravilih. »Saj bo šlo. Samo sprosti se,« jo je spodbudno potrepljal po rami in se široko nasmehnil njenim naslednjim besedam, ki so ga na nek način nekoliko zabavale. Priznati si je moral, da je bila prav ljubka, ko je bila tako nervozna in ko jo je takšnih misli opazoval, se je nenadoma čutil veliko bolj sproščenega kot da bi sklenil, da popravi svojo napako. »Mislim, da nama ne bo potrebno plesati račk,« se je zasmejal, jo prijel za roke in z njimi zazibal sem in tja, nevedoč kakšne vrste glasba bo najprej preplavila prostor. »Le ne pleši gangnam style na klasično glasbo, prav?« ji je hudomušno pomežiknil in se komaj opazno namuznil. »Je že v redu,« je pokimal na njene besede in se nekoliko namrščil, ko se je še vedno čutil dolžnega, da se ji tudi sam opraviči. »Oprosti še enkrat.. saj veš, za zadnjič.« Opravičujoče se je nasmehnil in ko so se njegove oči staknile z njenimi, je hitro povesil pogled kot bi mu bilo nerodno. Glasba, ki se je v tistem označila začetek tekmovanja, se je zdela kot rešiteljica in z dobrovoljnim nasmeškom jo je prijel okoli pasu, da bi z njo zaplesal valček.



TAGGED: oh-so-sweet artemis smitten 3
WORDS: 396
NOTES: yaaay here we go, finally :33




Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjune beckett
event plannerevent planner


Število prispevkov : 185
Reputation : 92
Join date : 01/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: asher and artemis   Tor Okt 23, 2012 7:34 am

    note: če si mačo pravi, me zagrabi. XD

    ''sprostim naj se? vsi delujejo tako sposobni. tisti tip tamle je nedvomno prvak v tangu. o sranje, bova morala plesati tango? ker tanga res ne znam? ali česarkoli podobnega,'' se je pričela ozirati naokrog in pomignila proti tipu, ki je izgledal nadvse zagret za tekmovanje. oblečeno je imel oprijeto bleščečo vijolično srajico in tesne črne hlače, ki so razkrivale mnogo preveč za dober okus. črne lase je imel zgelirane nekam nazaj in njegovi zobje so žareli v kontrastu s solarijsko kožo. ''raje bi račke od tango,'' je hitro odkimala, ko je rekel, da jima račk ne bo treba plesati. kdorkoli pleše račke izgleda neumno – ni jih mogoče plesati, ne da bi človek izgledal malce prizadet. morda bi bila to torej še najboljša izbira za večer. ''gangnam style? tudi tega ne znam. raje ne omenjaj še kakšnih plesov, ker se že zdaj počutim kot pingvin sredi sahare,'' je napravila nekaj globokih vdihov, ki naj bi pomagali pri nadziranju dihanja in razbijanju srca. vendar se je situacija samo še poslabšala in bila je le nekaj korakov oddaljena od intenzivnega hiperventiliranja. zasukala se je proti njemu, ko je spregovoril, in razprla ustnice, da bi mu ugovarjala. toda sklonil je pogled. ''v redu je, ash. tako ali tako si...'' je pričela, ko je prijel njene dlani in se je hipoma zdrznila ob nepričakovanem kontaktu in za hip izgubila rdečo nit svojih misli: ''...um, si imel prav. ker pač res ne znam plesat. vendar hej, vsak je za nekaj dober, kajne? vsaj dobro izgledam pred fotoaparatom. mislim, tako pravijo.'' odsotno je zdaj strmela v njune sklenjene dlani, ko se je pričela glasba in je naenkrat stopil proti njej, izpustil dlani ter svoje položil na njene boke, da je v hipu zmrznila na mestu: ''kaj za vraga delaš?'' vprašanje je bilo izrečeno tako hlastno, da je bilo povsem očitno, kako jo je ujel nepripravljeno. ''ne, ne, ne. ne bova zares plesala. samo premikala se bova – takole,'' se je poskušala izviti iz njegovega oprijema, da bi mu dokazala, kako bosta samo capljala na mestu. vendar ji ni uspelo. kaj hitro je prenehala z upiranjem in s skrajno previdnostjo dvignila dlani proti njegovim ramenom in jih sklenila na tilniku.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarasher rivera

Število prispevkov : 47
Reputation : 24
Join date : 07/10/2012
Kraj : mayberry, usa

ObjavljaNaslov sporočila: Re: asher and artemis   Čet Okt 25, 2012 4:41 am












Sledil je njenemu pogledu, ko si je ravnokar ogledovala nekega tipa nedaleč stran, oblečenega v profesionalno plesno opravo in njegove ustnice so čisto počasi zlezle v nasmešek, ki ni bil posmehljiv, le nekoliko zabavljoč zaradi njenih besed, ki so pospremile njeno reakcijo na prejšnje besede. »Ne obremenjuj se z drugimi,« je pomirjujoče zamrmral, spustil svoje oči na njeno višino ter za več kot sekundo zadržal njen pogled. »Predstavljaj si, da sva tukaj samo midva, prav?« Nekoliko se je namrščil ob svojih besedah, ki nenadoma niso zvenele tako kot so bile slišati v njegovi glavi. Pravzaprav ni bil prepričan, zakaj bi jo dejstvo, da je tukaj z njim, na kakršenkoli način lahko pomirilo in odrinil je takšne misli še preden bi zmedle še njega samega. »Ni nama potrebno plesati tanga, če nočeš. Lahko pa te naučim,« je predlagal, a po izrazu, ki se je ob tem naslikal na njenem obrazu, sodeč ji ideja ni bila niti najmanj všeč. »Saj ni težko. Z malce vaje se vse da,« je s potrpežljivostjo in čistim optimizmom pokazal, da je pripravljen na dolge ure stopicanja na mestu, če mu bo seveda poskus, da bi jo naučil katerikoli ples, slučajno spodletel. Razumevajoče je prikimal, ko mu je naročila, naj se ne preveč spušča v razglabljanje plesov, o katerih se ji ni sanjalo in tako za trenutek ostal povsem brez besed. Še vedno je čutil neko napetost, ki se je vsiljevala mednju in to je poskusil popraviti s tem, da je končno izustil opravičilo, ki bi ga mogel že davno tega. Res se je sramoval svojega obnašanja iz prejšnjega četrtka in zdaj je samo iskal način, da bi se ji oddolžil – žal pa ni imel niti pojma, kje se vsega sploh lotiti in na kakšen način. »Točno tako. Vsak je v nečem dober,« je pokimal in si dovolil kratek nasmešek, ki se je izgubil medli svetlobi, ko so se nekateri reflektorji ugasnili in med vse prisotne je zaplavala počasna glasba, ki je še bolj pripomogla k romantičnemu ambientu. »Ššš. Kaj če bi za hip malce utihnila in se prepustila glasbi?« jo je nežno prekinil in privzdignil njeno roko, da bi ji pokazal, kam jo mora položiti. »Ne skrbi, vodil te bom.«



TAGGED: oh-so-sweet artemis smitten 3
WORDS: 364
NOTES: ahaha nmj. vabijo te moje ustnice. dam ti vse, ne boj se me.. XD but jeez, they are soo sweet. :33




Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjune beckett
event plannerevent planner


Število prispevkov : 185
Reputation : 92
Join date : 01/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: asher and artemis   Čet Okt 25, 2012 8:57 am

    note: adooooorbz. :3 mačo zgrabi za krtačo!

    le kako naj se ne bi obremenjevala z ostalimi, ko sta oba dobro vedela, da bo imel čez štiriindvajset ur povsem plave nožne prste, ko ga bo tolikokrat pohodila? če bo sploh zdržala do konca. najverjetneje bo čez pol ure začela komplicirati in poskušala nevidno pobegniti s plesišča. ''um. verjetno lahko naredim to, da,'' se je namrščila ob njegovem predlogu in rahlo stresla z glavo, da bi se skoncentrirala zgolj na to misel. ''samo jaz in ti. v tvoji dvorani, na blazinah. nobenih ljudi,'' je napravila globok vdih in zaprla oči, da bi se privadila neki zlagani predstavi o samoti. morda ne bo tako hudo, če samo miži in se poskuša osredotočiti na glavo. a v trenutku, ko so ji veke prekrile oči, so se toliko bolj vklopili vsi preostali čuti. nenadoma se je predobro zavedala njegove dlani na njenem boku in zdelo se je, da ji je veliko bližje, kot je mislila. ''ash,'' je najprej odprla eno oko in vedela, da morata zavoljo tekmovanja ves čas ostati v kontaktu. ''mogoče bi bilo res bolje, da samo...'' se je bila pripravljena od njega oddaljiti za cel meter in se ga držati samo s konicami prstov, ko so zamenjali glasbo in premaknili na nekaj čisto preveč počasnega. ''oh ne,'' je zagodrnjala in stopila bližje k njemu. videlo se je, da ve, kaj počne, ko je njeno dlan pomaknil na njegova ramena. ubogljivo je prikimala in dlani sklenila na njegovem tilniku, ko je pogled skušala obrniti kamorkoli drugam, le v njegov obraz ne. verjetno bi povsem ponesreči oplazila njegove ustnice in bi to opazil in potem bi se maraton spremenil v pravcato kalvarijo. ''ali lahko...'' je pričela, a ni našla ravno ustreznega opisa za svoj naslednji korak. pravzaprav se je želela samo skriti pred vsemi, ko se je nagnila naprej proti njemu in se s čelom naslonila na njegova ramena. nekako ji je uspelo skoordinirati premikanje nog in bokov ter ne zagnati panike ob dotiku njegovih dlani. ''ni tako zelo slabo,'' je zamrmrala v njegovo srajico in rahlega nasmeška na njenem obrazu ni mogel videti. a bil je tam.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarasher rivera

Število prispevkov : 47
Reputation : 24
Join date : 07/10/2012
Kraj : mayberry, usa

ObjavljaNaslov sporočila: Re: asher and artemis   Sob Okt 27, 2012 10:47 pm













Pravzaprav je bil kar srečen, da je imel priložnost plesati z neplesalko – izkazalo se je za nekaj povsem novega, nekaj, kar je od njega zahtevalo večjo potrpežljivost in učne spretnosti, ki jih je kot koreograf moral imeti. Ponavadi je na plesne maratone zahajal z dekleti iz skupine, torej z odličnimi plesalkami, ki so znale predvideti tvojo potezo in je tako ples potekal zares gladko, elegantno. Že takoj na začetku je videl, da bo imel z Artemis malce težav, da jo bo naučil gledati ples kot na umetnost, a je to dejstvo sprejel izredno dobrovoljno. Ni videl težave v tem, da bi jo učil, navsezadnje je bil za to ustvarjen – sicer res ni mogel primerjati plesalce, ki so hitro usvojili koreografijo, z njo, ki je bila temu popolno nasprotje, a bil je pripravljen poskusiti. Hotel je, da ji bo ples prirastel k srcu, čeprav se bo morala danes še pošteno namučiti. »Ja?« se je nasmehnil in počakal, da je dvignila pogled – v teh nekaj minutah se je že navadil na nenehno odmikanje pogleda, zato ga to ni več motilo. Vedel je, da ji je bilo nerodno, da je po njenih udih gomezel strah, da se bo totalno osmešila pred njim in celotnim mestom. Preveč se je obremenjevala s tem, koliko parov oči je prilepljenih na njen hrbet in prav zaradi tega ji je svetoval, da naj se fokusira samo na njiju dva, da naj se fokusira na užitek, ki ga je prinašal ples. Ali nekaj podobnega – saj ni mogel pričakovati, da bo rjavolaska ples doživljala kot užitek, ko pa ga iz svojih razlogov ni marala. »Ne vem, kaj si imela v mislih, ampak ja.. lahko,« se je spodbudno nasmehnil in ji z glavo dal znak, da naj kar stori tisto, kar je nameravala. Resda ni vedel, kaj se ji je pletlo po glavi, a sam ne bi imel nič proti, tudi če bi ga vprašala, če ga lahko poljubi – kar je bilo zaradi dogodkov prejšnjega četrtka malo verjetno, ampak vseeno. »No, vidiš,« je bilo v njegovem glasu zaslediti sled zmagoslavja, ko mu je pravkar priznala, da vse ni tako zelo obupno, kot je pričakovala. »Ni težko, kajne?« je zamrmral v njene lase, ko se je nevede premaknil bližje, tako, da so se njegovi boki dotaknili njenega telesa, z levico pa počasi spolzel po njenem hrbtu.


TAGGED: oh-so-sweet artemis smitten 3
WORDS: 384
NOTES: krtačo, lol. chuckle ohmygod, they are such sweethearts smitten 3




Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjune beckett
event plannerevent planner


Število prispevkov : 185
Reputation : 92
Join date : 01/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: asher and artemis   Ned Okt 28, 2012 2:51 am

    morda je bilo celo težje držati koncentracijo samo na njiju dveh, kot bi bilo nadzirati celoten prostor naokrog. tako je bila primorana gledati ali navzgor proti njemu ali v neko nedefinirano točko na njegovem prsnem košu. v vsakem primeru se je počutila nenavadno in je v njenih mislih vladal pravi pravcati tornado. če si izklopil skoraj vse čute, si postal toliko bolj pozoren na tiste, ki so ti ostali. v tem primeru njegove dlani. in drsenje le teh prek njenega hrbta navzdol. del nje se je želel umakniti, se zaviti nazaj v vato in skriti glavo v oklep. drugi del je želel narediti korak naprej in ga pogledati naravnost v oči. seveda ni reagirala ne na prvo in ne na drugo željo. ''nočem reči česa, kar bi potem nadaljnih triindvajset ur obžalovala,'' je poskusila pojasniti svoj pomankljivi dar govora, le da je sedaj izpadlo, kakor da želi govoriti o nečem nadvse pomembnem in težavnem, a si ne drzne. njeno čelo se je usidralo v mehak pregib njegovega ramena z vratom, dlani pa so okrepile svoj objem njegovega trupa. počutila se je... varno. prijetno. nadvse nenavadno. ni znala najti boljše besede od tega bedastega opisa – nenavadno. tvegala je vdih njegove majice, ki je dišala po mehčalcu perila, in se nasmehnila ob tem preprostem domačem vonju. ni zaznala njegovega premika naprej, a slišala je mrmranje ob njenem obrazu in morda je za hip pozabila dihati. ''konec meseca moram oditi nazaj v new york,'' je nato spregovorila o čisto drugi temi, ki naj bi odvrnila njene misli od nevarne smeri, v katero so plule povsem samostojno. vendar je rahlo premaknila glavo in s konico nosu podrsala po goli koži strani njegovega vratu. skorajda bi obstala na mestu, ko se je zavedla, kaj je storila, a namesto tega se je pomaknila rahlo nazaj in dvignila pogled proti njemu. ''ash...'' je sledil še en poskus, ko se je na hitro ozrla naokrog in z olajšanjem ugotovila, da jima nihče ne posveča pretirane pozornosti. ''jaz...'' je poskusila vnovič in se na koncu odločila, da tvega: ''...nočem iti nazaj. vendar nimam pravega razloga, da bi ostala. nič, nihče me ne veže na mayberry.'' nič, razen njunih četrtkovih večerov, katerim se ni bila pripravljena odpovedati.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarasher rivera

Število prispevkov : 47
Reputation : 24
Join date : 07/10/2012
Kraj : mayberry, usa

ObjavljaNaslov sporočila: Re: asher and artemis   Čet Nov 01, 2012 12:00 am












Z roko jo je tesno držal okoli pasu, medtem ko sta v počasnem ritmu glasbe začela nihati sem ter tja, čedalje bliže drug drugemu, dokler se nista skoraj dotikala. Ni se zavedal svoje dlani, ki je risala svojo pot po njeni hrbtenici vse do njenega pasu, kjer je nazadnje obmirovala, kot bi se šele takrat zavedal svojega početja. Komaj opazno je stresel z glavo, ko se je zavedal, da se je med njima usidrala tišina in da je njegova gesta prav gotovo nosila nek skriti pomen, ki si ga je rjavolaska gotovo razlagala po svoje. Radovedno je nagnil glavo, ko je ponovno spregovorila in se nekoliko namrščil, kot da mu ne bi bilo čisto jasno, kam je merila s svojimi besedami. »Reči ali storiti?« je zamrmral in ustnice so se mu ukrivile v nerodni nasmešek, ko je nenadoma dobil občutek, da ji je v napoto. Težko je bilo presoditi, kaj se je pletlo po njeni glavi, ko pa se ji ni mogel zazreti v oči – tako je lahko sodil le po njenem glasu, ki pa mu ni povedal kaj dosti. Samo občasni premori med besedami so mu nakazali, da tema, o kateri se želi pogovoriti z njim, ni bila več lahkotne narave in da je od nje zahtevala sposobnost ustreznega izbiranja besed. »Kaj si hotela reči?« jo je tiho spodbujal in z zadržanim dihom čakal na njen odgovor, za katerega ni bil več prepričan, ali ga hoče slišati. Ni vedel zakaj – morda je še vedno čakal, da ga bo odslovila kot jo je on prejšnji četrtek. Morda je hotela odstopiti od tega tekmovanja, pa ni našla besed, da bi mu to povedala.

Že je odprl usta, da bi vskočil z vprašanjem, s katerim bi ji vlil poguma in pokazal, da jo razume, ko ga je prehitela z dejstvom, ki ga zaradi njenega poklica niti ne bi smelo presenetiti, a ga vseeno je. Oziroma bolj žalostilo kot res presenečalo. »Vem,« je zavzdihnil, ko preprosto ni bilo možnosti, da bi ji preprečil, da bi odpotovala. Tudi sam bo konec meseca udeležil tekmovanj po svetu, tako da v vsakem primeru ne bi mogla nadaljevati z njuno tradicijo četrtkovih srečanj. »Ja?« se je oglasil, ko ga je poklicala in čutil, da ga je v trebuhu neprijetno zaščemelo zaradi zavedanja, da za tem oklevanjem gotovo ne prihaja ena izmed dobrih novic. Saj je vedel, da bo prej ali slej morala oditi – zakaj se mu je nenadoma to zdelo neverjetno? »Torej, se ne boš več vrnila,« je sunkovito zajel sapo v povzetku njenih besed, potem pa z zadržanim dihom nemo prikimal. »Razumem.«


TAGGED: oh-so-sweet artemis smitten 3
WORDS: 426
NOTES: sorry i'm late!




Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjune beckett
event plannerevent planner


Število prispevkov : 185
Reputation : 92
Join date : 01/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: asher and artemis   Pet Nov 02, 2012 5:27 am

    ob njegovem vprašanju se je namrščila, ker mu ni zdala odgovoriti. ''zdaj, ko vprašaš, pravzaprav ne vem... morda oboje,'' je končno spregovorila: ''vsekakor obstaja milijon stvari, ki jih želim reči ali storiti, a jih nikoli ne bom.'' v tem trenutku bi se rada počutila brezskrbno in lahkotno, rada bi se pretvarjala do konca življenja, da obstajata samo onadva. in te misli so bile presneto strašljive in nepričakovane. pripravil jo je do tega, da je počela stvari, ki jih sicer ne bi nikoli. plesala je, zanj. ''veš?'' je dvignila pogled proti njemu in se skorajda zdrznila, ko je ugotovila iz prve roke, kako blizu sta si v resnici. seveda se je vsak živčni končič njenega telesa zavedal bližine njegovega, seveda je lahko pod svojimi dlanmi čutila trde sloke mišice in intenzivnost njegovega pogleda, ki je vrtal vanjo. povsem ponesreči je izklopila sluh, ko se je kanček predolgo zadržala na ustnicah, da je morala stresti z glavo in se na hitro ozreti naokrog, preden jo je zadelo, kaj je rekel. ''huh? kaj? ne, ne, ne. nisem mislila tega,'' je hitela še odkimavati in iskati ustrezno pojasnilo: ''hočem ostati. mislim, da te sprašujem ali naj ostanem?'' vprašanje bi moralo zveneti povsem nepomembno, kakor da bi ga spraševala, kaj je počel včeraj zvečer. namesto tega je nosilo vso težo njene usode. prihodnosti. ''nočem odhajati in se vračati, vedno biti na poti... po petih letih hočem imeti nekaj stalnega. hočem mayberry, družino, mojo mlajšo sestro, hočem tebe, prijatelje. enostavno več kot so potovanja in utrujenost in...'' je nadaljevala preden bi se utegnila ustaviti in govor ni bil načrtovan. samo usulo se je iz nje in vedela je, da je to resnica. hotela je to. ''ne vem... morda hočem tudi sredine večere, sobotne, petkove, nedeljske, torkove, če se da, in še ponedeljkove. tebe,'' je dlani odmaknila z njegovih ramen in se skorajda že ustavila na mestu, kar bi pomenilo sigurno diskvalifikacijo. ''oprosti,'' je zamrmrala in vrnila dlani na njihovo mesto: ''ne bi smela reči ničesar. neumno je. samo pozabi.'' seveda ni hotela, da kar pozabi vse skupaj, a to je bila nedvomno najbolj pametna opcija.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarasher rivera

Število prispevkov : 47
Reputation : 24
Join date : 07/10/2012
Kraj : mayberry, usa

ObjavljaNaslov sporočila: Re: asher and artemis   Pet Nov 02, 2012 11:38 pm












»Zakaj ne?« se je iz njega izvilo vprašanje, še preden bi se lahko ustavil in razmislil o svojih besedah, ki so ob tem izzvene nekoliko nesmiselno. Zmajal je z glavo in z namrščenim čelom nakazal, da še sam ni točno vedel, kaj je hotel od nje, čeprav ga je vseeno zanimalo, kaj je bilo tisto, česar si ni upala povedati. Ali storiti. Za hip je umaknil pogled in se zaposlil z opazovanjem obrazov ljudi, ki so valovili pred njim in med plesom prihajali in izginjali iz njegovega vidnega polja, pri tem pa poskušal najti odgovor na vprašanje, ki se je zastavljalo v njegovi glavi in nemudoma zahteval svoj odgovor. »Pozabi,« je zamrmral, ko se je zavedal, kako priskutno je bilo od nekoga zahtevati razlago globljih, veliko bolj osebnih misli. Zavzdihnil je in dolgo samo prazno strmel vanjo, ne da bi zares znal zapolniti vrzeli v pogovoru – navsezadnje ju noben od njiju ni zares znal.

»Hočeš ostati?« Nenadoma se je njegov obraz sprostil in se raztegnil v prisrčen, topel nasmešek, ko je ponovno dvignil pogled in s tem pokazal, da je ponovno pridobila vso njegovo pozornost. »To je pa..« Obmolknil je in v presenečenju, ki se ga je zaradi nenadnega preobrata v njenih besedah, še vedno krepko držalo, pričel iskati za ustreznimi besedami. ».. lepo slišati.« Njegov izdih je bil slišati kot olajšanje, kot da bi se s tem rešil tiste napetosti, ki se je vse do tedaj plazila po njem. »Ampak mislim, da je to stvar tvoje odločitve, Artemis,« je z nasmeškom skušal omiliti svojo zavrnitev, da bi ji pomagal pri odločitvi. Ni se mogel odločiti namesto nje in to ji je hotel povedati, ne da bi njegove besede zvenele nesramno ali boleče. Resnično ji ni hotel dajati občutka, kakor da jo odstavlja – a hkrati je ni mogel prepričati v to, da bi ostala. »Poslušaj svoje srce – takšne odločitve so najboljše,« ji je svetoval in z očmi pospremil umik njene roke. Se je poslavljala? »Kaj?« Stresel z glavo, ko nenadoma ni več vedel, kam naj umesti njene besede. »Nič ni neumno,« je odkimal in si na obraz narisal nasmešek, s katerim jo je zgolj hotel spodbuditi h izražanju neizrečenega. Sicer pa ni mogel vedeti – lahko pa je bilo to ena izmed mnogih stvari, ki si jih ne bo nikoli izrekla.


TAGGED: oh-so-sweet artemis smitten 3
WORDS: 380
NOTES: boš ti zaključila? :3




Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content


ObjavljaNaslov sporočila: Re: asher and artemis   

Nazaj na vrh Go down
 

asher and artemis

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ you got my heartbeat runnin' away :: archive :: mayberry, nc :: the annual mayberry's dance-a-thon-