KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.














the leading lady



the leading gentleman



best friendly connection



best family



best chemistry



honorary member



biggest ego



biggest sweetheart



should be a couple

idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share | 
 

 construction site

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatarsandra
administratoradministrator


Število prispevkov : 573
Reputation : 69
Join date : 16/09/2012

ObjavljaNaslov sporočila: construction site   Pet Jun 28, 2013 7:00 am

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://little-earthquakes.goodbb.net
avatarjune beckett
event plannerevent planner


Število prispevkov : 185
Reputation : 92
Join date : 01/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: construction site   Pet Jun 28, 2013 8:39 am


tag; wade


verjetno je bil dan z očetom res najboljši način, da zakopljeta bojno sekiro in se oba potrudita napraviti korak naprej. sprejela je njegovo ponudbo in mu obljubila, da se mu ob prvem prostem dnevu pridruži na trenutnem gradbišču. menda je bilo v gradnji celotno naselje novih stanovanj, v neposredni bližini gozda. polovica zgradb je bila že dokončana in v notranjosti so potekala preostala zaključna dela, nekaj pa jih je bilo šele v fazi postavljanja temeljev. projekt je bil masiven, največji zalogaj, ki ga je očetova firma dobila v zadnjem času. morda ni bil lastnik firme, a vsekakor je bil vodja celotne gradnje. in vedela je, da tam utegne biti tudi kdo drug. morda določen temnolasec z ranjenim pogledom, ki ga je pustila za seboj v njegovem stanovanju teden ali dva nazaj. toda govorila si je, da je gradbišče ogromno. da bo odšla samo do očetove prikolice, ga tam počakala, oddala malico in pokramljala z njim, nato pa odšla. načrt je bil dokaj funkcionalen, le da ni pričakovala, da jo bo eden izmed očetovih starih prijateljev vrgel prek ramena nazaj, takoj ko jo je zagledal. ne. na gradbišče ni prišla v svoji službeni opravi – presneto ozkem krilu in previsokih petah. izgledala je skoraj tako kot včasih. dolge lase je spravila v slabo narejeno figo, da je polovica pramenov padala ven in se kodrala povsod naokrog. na sebi je imela tiste zloglasne kratke denim hlače in neko staro razvlečeno srajico z gumbi, ki je že zdavnaj videla boljše čase. zdaj je bingljala navzdol z jimovega hrbta in človek, ki ga je vedno klicala stric jim, je dobronamerno trepljal njeno zadnjo plat, zraven pa vsem okrog njega razglašal, da je mala june zrasla in odšla v new york. vendar južnjakinje tam niso mogli izkoreniniti iz njene krvi, zato je pristala tukaj. to je bila njegova fenomenalna razlaga.

seveda se je lahko samo smejala in migljala z nogami, vse dokler je ni spustil nazaj na tla. v roki je držala vrečko z malico za očeta in odpravila se je do njegove prikolice. oddala mu je malico, ostala notri vsaj dvajset minut, nato pa jo je prepričal, da se z njem odpravi naokrog po gradbišču. na glavo ji je nataknil tisto rumeno čelado in jo kar odvlekel za seboj mimo strojev, cementnih blokov in delavcev, ki so gledali za njo ter se spraševali, kaj za vraga počne neka ženska sredi gradbišča. na koncu ji ga je uspelo prepričati, da ji da neko delo. tako je pristala v že dokončani stavbi in pleskala barvo na stene. lahko bi ji dal kaj bolj težavnega, kakor je barvanje, vendar je delo nanjo delovalo nenavadno pomirjajoče. isti gibi, znova in znova. preden se je zavedla, jo je nekdo dregnil poleg nje in ura je bila kar tako šest zvečer. konec dneva. sklonila se je proti vedru z belo barvo in se odpravila ven iz zgradbe. nedvomno je imela na sebi več kot samo eno belo packo in madež v laseh. končno je stopila ven na zrak, večina je že odšla in gradbišče se je počasi praznilo. odložila je vedro k ostalemu spravljenemu materialu in ga skrbno pokrila, da se barva ne bi izsušila. ko se je nameravala zravnati, se je njen pogled ustavil na oddaljeni čepeči postavi. preden bi se bila sposobna ustaviti, je že hodila naravnost proti njemu in oh bog, kako ga je pogrešala. če ne bi vedela, da je minilo osem let, bi bila situacija identična njunemu zadnjemu skupnemu večeru. ''wade,'' se je pripravila do tega, da je spregovorila s šibkim glasom. ''pomagala ti bom,'' je samo oznanila in pobrala kovček z orodji poleg njega ter brez nadaljnih besed odšla proti njegovemu avtu.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarwade bradford
construction workerconstruction worker


Število prispevkov : 83
Reputation : 62
Join date : 07/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: construction site   Pet Jun 28, 2013 8:55 am

dan se je končno bližal h koncu in wade prvič po dolgem času tega ni maral. ta občutek je imel že cel teden in ni se zmenil za vse klice in opozorila o tem, da je dneva konec in si lahko oddahne. vedno je trmasto ignoriral ljudi in delal dalje. sicer ni mogel ostati celo noč, a je vsekakor odšel zadnji – takrat, ko je dokončal katerokoli delo si je pač že zadal in potem skrbno počistil za seboj ter se nato le usedel v avto in se odpeljal. ne nujno domov – še vedno so ga preganjali duhovi izpred časa, ko je tako nepričakovano v njegovo stanovanje vkorakala june. zdelo se mu je, da je vsepovsod. zdelo se mu je, da v zraku visi vonj njenega parfuma; skoraj videl jo je lahko, kako je sedela na kavču. blazine, ki jo je mečkala s prsti, ni niti premaknil – a prav tako se ni dotaknil telefonskega odzivnika. ni več poslušal njenih sporočil. to je bolelo. to je bolelo na čuden, nov način, ki ga wade ni bil vajen in ga je zato ignoriral. in ko ga ni več mogel ignorirati, ga je utopil v alkoholu in v laseh neke naključne ženske, na katero je naletel. glavnih mestih ulic se je izogibal. tam bi lahko naletel nanjo.
zlagal je še zadnje kose orodja v kovček in ga zaprl. bila sta samo dva kovčka in dejansko je bil že skoraj konec in nato… nato se mu je zmešalo, ko je zaslišal june. ampak ni se mu moglo – hipoma se je vzravnal, njegov hrbet je dobesedno otrdel skupaj s sproščenim izrazom na njegovem obrazu. prekleto. še preden bi se lahko zavedal, je korakala stran z njegovim kovčkom in moral se je prisiliti v to, da je vstal. »june,« je rekel, njegov glas nenavadno trden in hladen, ko se je zazrl za njo. ni ga slišala – ni ga hotela slišati. zakorakal je za njo z nečem jeznim v hoji, ko je skušal pregnati vso prekleto bolečino, ki jo je njen obraz vzbudil v njem. sploh ni imela pojma, kako zelo ga je prizadela. in wade bi raje sam sebi odgriznil roko, kot da bi ji to kadarkoli dal namerno vedeti. »june, stoj,« se je končno zbral, ampak ustavila se je šele ob njegovem avtomobilu in obstal je za njenim hrbtom. »kaj za vraga pa misliš da počneš?«njegov glas je bil… nenavaden, za začetek. ni bilo prave besede, s katerim bi ga opisal. »kaj se dogaja? če je to tista bumerang zadeva, lahko kar odnehaš,« se je zlagal in bilo je očitno. bil je vesel, da jo vidi – a tega ni znal priznati. niti ni hotel – spet bi samo končal s tistim dušečim občutkom in bolečino v prsnem košu. brez besed je odprl prtljažnik avtomobila in se ji približal – samo zato, da je vzel težek kovček iz njenih rok in ga prestavil v notranjost avtomobila, kot se je prepričal, preden se je naslonil na avto in vanjo uprl pogled, iz katerega mu kljub trudu ni uspelo izbrisati čustev. bila je prekleto popolna in to ga je ubijalo.



tagged: june! smitten2
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjune beckett
event plannerevent planner


Število prispevkov : 185
Reputation : 92
Join date : 01/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: construction site   Pet Jun 28, 2013 9:14 am


tag; wade


zdelo se je, da nikoli ne razmišlja, kadar se gre zanj. zadnjič je ravnala zgolj po občutku, letela na njegova vrata, ko se je vse začelo stiskati okrog nje in je utesnjevati. takrat ni imela pripravljenega govora in ni imela nobenih pričakovanj. tokrat jo je instinkt zopet vodil naravnost za njegov hrbet in potem je že hodila stran, trmasto naravnost proti njegovem avtomobilu. prekleta reč v njeni roki je bila znatno težja, kot je pričakovala. verjetno jo je pošteno nagibalo vstran. slišala je, ko je njeno ime izrekel prvič in zatisnila oči, ko ni več mogel videti njenega obraza. samo hodila je naprej, slej kot prej bo moral priti za njo. slišala ga je tudi v drugo, a njen korak je postal šele ob prtljažniku avtomobila. obtožujoče je pogled obrnila v celotno vozilo, največ jeze pa osredotočila na tisti prtljažnik. tudi njegovi koraki so se ustavili, tik za njenim hrbtom, če je ugibala in slišala pravilno. ravno dovolj blizu, da si ni upala ozreti nazaj. ''lahko bi si počasi kupil nov avto, wade. ta kišta bo vsak čas razpadla,'' je odvrnila in nato še podala odgovor, ki ga je tako zelo hotel imeti: ''in pomagam ti. pospravljati. res ne vem, čemu se čudim. saj ne počnem tega prvič. orodje daš v kovček, kovček zapreš, odneseš v avto in se odpelješ domov. konec delovnika.'' morala bi biti bolj prijazna, krivda je bila v celoti njena. vendar je bil on tisti, ki je ni razumel – izbrala je njega. le da bi jo moral počakati. in kolikor je slišala v preteklih štirinajstih dni, tega ni bil sposoben narediti.

''hvaležna bi ti bila, če odpreš prtljažnik. tole je težko,'' je nadaljevala in se prestopila na mestu. mislila je že, da ne bo napravil ničesar, sploh ko ji je kri zamrznila v žilah, ko je omenil njeno metaforo z bumerangom. rekel ji je, naj odneha. namrščila se je, ko se je vihravo obrnila proti njemu, a prehitel jo je, ko je iz njenih rok izvlekel kovček in si dal opravka s prtljažnikom ter pospravljanjem. ''hočeš, da odneham? s čim? s to farso, ki jo igram s tistimi tremi? pustim tebe pri miru?'' se je odločila, da bo najdlje prišla z direktnostjo in iskrenostjo. prevečkrat je naredila napako, ko je po stranskih cestah iskala pot do cilja. če bo hotela kaj od njega, mu bo to povedala v obraz. ''verjetno bi bilo lažje, kajne? vreči puško v koruzo. najlažje, daleč najlažje, bi bilo znova oditi. spet spakirati kovčke, iti nazaj v new york, reči ja in si natakniti zaročni prstan. morda so mi celo prihranili mesto v stari službi,'' je pričela z rokami viti naokrog, takoj ko so bile proste. ''nimaš biti pravice takšen do mene, wade. ne po preteklih dveh tednih in tvojem pojanju okrog,'' so se njene dlani uprle v njegov prsni koš, ki ga je rahlo potisnila. ''bodi hladen, prav. ampak prej mi povej – koliko žensk si ali poljubil ali spravil v posteljo v zadnjih štirinajstih dneh?'' je roke hitro odmaknila in jih uprla v bok. ''sploh veš številko? se sploh spomniš vseh?''
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarwade bradford
construction workerconstruction worker


Število prispevkov : 83
Reputation : 62
Join date : 07/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: construction site   Pet Jun 28, 2013 9:33 am

»ta kišta mi je všeč in navajen sem je,« je skoraj trmasto odvrnil na njeno pripombo in se čutil dolžnega, da brani svoj avto. imel ga je že od nekdaj. ni se ga nameraval znebiti kar tako, poleg tega pa se ga niti ne bi mogel kar tako znebiti, ker je bil preprosto… kaj pa je vedel, njegov avto. to morda ni imelo smisla, ampak njemu je bilo kristalno jasno. ob njenih besedah bi se skoraj posmehnil, ampak se ni mogel. bilo je preveč neverjetno, da bi se lahko. »saj nisi resna, kajne? to si počela včasih. to je počela stara june. poleg tega sem precej prepričan, da ne potrebujem tvoje pomoči,« je njegov glas obdržal hladen podton. ni vedel, zakaj se je tako krčevito trudil, da bi storil tisto, kar je moral. ni vedel, zakaj za vraga je čutil potrebo po tem, da je takšen in da se obvaruje pred bolečino. koliko smisla je to imelo, če je vedel, da bi ga lahko z eno samo besedo premaknila? da bi ga lahko prepričala v nasprotno in bi ji z veseljem verjel, četudi samo za nekaj minut? a bilo je konec njegovega delavnika, ne njenega. to je bilo njegovo delo… a vendar je bila tu. sploh si ni upal razmišljati o tem, zakaj.
njegov pogled je skoraj jezno zavrtal vanjo ob njenih besedah, ko je nagnil svojo glavo. »ne vem, june, prav? z vsem, s čimerkoli od tega,« je odvrnil, medtem ko je potisnil kovček v kot prtljažnika z jezo, ki je res ne bi smel izražati na tak način – a ni si mogel pomagati, ko je prišlo do tega, je vedno izgubil nadzor nad samim seboj. »oprosti, ampak tole je navadno sranje,« jo je zavrnil, ko je končala z govorjenjem. prej jo je samo poslušal – njegove temne oči uprte v njene, izraz na njegovem obrazu dokaj nevtralen, ampak to ni bilo… kaj, pošteno? to ni bilo bistveno. prej to kot pošteno – tja se raje ne bi zapletal. »ne vem, june, ne vem, če je to res sploh tvoja stvar,« je dejal in se namrščil. »ampak hej, ko že vprašaš – ne vem. po resnici? niti sanja se mi ne. poleg tega ne moreš nujno reči, da sem jih spravil v posteljo. saj veš, tam so bila še stranišča in naključne sobe in podobno. imaš idejo.« ni vedel, zakaj je bil tako jezen. to je bil njegov izhod – spal je z vsemi; spal je s katerokoli samo zato, da je lahko zaprl oči in se pretvarjal, da je njegovo življenje še vedno isto. ali pa da je ženska, ki mu zariva nohte v hrbet, ona. kako prekleto patetičen je bil. »kaj pa si pričakovala od mene, june? prekleto dobro me poznaš,« je nenadoma v navalu neke jeze stopil do nje in zdaj je stal pred njo, njegov pogled pa je bil še vedno uprt neposredno v njene oči. »sploh se ne zavedaš, kako presneto patetična si s tem svojim načrtom. sta te res tako zelo onesrečila, da ju moraš nujno naučiti lekcije? takšne vrste sranja nisem pričakoval od tebe. od kogarkoli, ampak ne od tebe,« je bil morda njegov glas zdaj rahlo podoben obtožbi, ki jo je prej izstrelila ona. stal je preblizu, da bi se umaknil. njegov glas je bil grob, ampak v njegovih očeh je bilo videti nemogoče veliko nežnosti, ko se je komaj obvladoval, da ni storil nečesa – česarkoli, čeprav bi jo na tej točki najraje potegnil v objem. delala ga je šibkega in kljub vsemu je bilo to nekaj, kar bi ji z veseljem dopuščal.




tagged: june! smitten2
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjune beckett
event plannerevent planner


Število prispevkov : 185
Reputation : 92
Join date : 01/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: construction site   Sob Jun 29, 2013 1:30 am


tag; wade


''in kaj boš napravil, ko ti bo razpadel sredi ceste in se boš ponesrečil? malce bo prepozno, se ti ne zdi?'' je pričela srdito jezikati nazaj, ker jo je naenkrat neizmerno jezilo, da je po vseh teh letih še vedno imel isti avto, na čigar prtljažniku je pred leti sedela in se smehljala prek steklenice piva. dokler je ni poskusil poljubiti in je šlo vse v franže. ni vedela ali jo je bolj jezilo, da jo je obravnaval kot zgolj neko staro znanko, ki ni vredna ne nasmeška ne lepe besede. ali pa zgolj to, da se še vedno ni bil pripravljen zares boriti zanjo. ''nič takega ne obstaja kot je stara june in nova june. ista sem. sploh zdajle. sploh ob tebi, vedno ista,'' je zmajala z glavo in dlani uperila v bok, pogled pa naravnost navzdol v konice zaprašenih škornjev, ki so nosili nekaj pack njenega pleskanja. ''se gre za to? da mi boš končno v obraz povedal, kaj vse te moti?'' se je rahlo nasmehnila zgolj zase, da bi si vlila nekaj dodatnega poguma. lahko je videla na njegovem obrazu, da ni nameraval popustiti in ji namerava njeno prvo zavrnitev, ter drugo, vrniti z izdatnimi obrestmi. ''res hočeš, da te pustim pri miru?'' so se njene obrvi rahlo usločile in naenkrat ni bila prepričana v čisto nič. s pogledom je zdrsela prek moškega, ki je stal pred njo – prav dobro se je zavedala, da ga je takrat prizadela. morda tega ni rekel naravnost, vendar je to razbrala povsem sama od sebe. ''ne morem te. nočem. ne bom. tako da, žal,'' je kljubovalno stopila predenj in se rahlo zdrznila, ko je kovček priletel v kot prtljažnika z glasnim pokom.

''kaj je navadno sranje?'' je zavzdihnila in hotela se je skriti pred težo njegovega pogleda. je bilo sranje to, da bi se lahko vrnila nazaj, ne da bi trenila z očmi, in nadaljevala z življenejm v new yorku. kakor da se zadnji trije tedni nikoli niso zgodili? kakor da ni prišla nazaj in poskušala zakrpati starih strganih vezi? ali da je sploh verjela, da ga bo karkoli od tega ganilo? še sama se je čudila ostremu vdihu, ki ga je napravila ob njegovem neposrednem odgovoru. je res pričakovala kaj drugega? da bo trdil, da so vse laži in ni slišala pravilno – da ni bilo nobene druge. ''wade...'' je zašepetala in naredila korak nazaj. se ji je res vse samo dozdevalo? očitno si je morala vse samo domišljati. od njegovega pogleda, ki je vedno vročično drsel po njej. do občasnega stiska pesti, kakor da se zadržuje, da ne bi segel proti nje. vse je moralo biti v njeni glavi, ker ji zdajle ni deloval prav nič naklonjen. ''če je bil namen tega... tega velikodušnega opisa tvojih avantur, da me prizadaneš. potem si lahko zaploskaš,'' je njena dlan iz preventive segla proti licu, da je s palcem zdrsela pod očmi in v zadnjem hipu ujela tisto izdajalsko solzo, ki je našla pot na dan. ''prekleto dobro te poznam? vraga, dobro! očitno te ne poznam niti najmanj,'' mu je skoraj zavpila nazaj v obraz, ko je bil nenadoma povsem pred njo. ni še odnehal, niti približno še ni končal. ''potem pa naredi kaj, wade!'' je kar sama zagrabila tkanino njegove majice in ga potegnila bližje. ''reči mi naj neham s tem mojim načrtom in mi povej, kaj točno hočeš,'' se je rahlo namrščila in napravila malo napakico, ko je s pogledom zdrsela prek njegovega obraza. oprla se je ob njegova ramena in ustnice silovito potisnila ob njegove. ni prosila za dovoljenje, zahtevala je poljub.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarwade bradford
construction workerconstruction worker


Število prispevkov : 83
Reputation : 62
Join date : 07/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: construction site   Sob Jun 29, 2013 1:54 am

delovala je tako zelo jezno in wade ni imel pojma, od kod je ta jeza prihajala, čeprav jo je lahko čutil tudi sam. to je bilo to – nekaj je bilo med njima, a bila sta si preveč različna in obenem preveč podobna, da bi to lahko obravnavala na način, na katerega bi morala. »se bom pač ubil, june. svet bo šel naprej,« je bil njegov glas skoraj posmehljiv ob tej misli. včasih je imel občutek, da je bilo njegovo celotno življenje samo izzivanje smrti. in potem je raje molčal in ji pustil, da je govorila. karkoli že – tudi če so ga njene besede spravljale ob pamet in ga jezile bolj, kot bi to kadarkoli bil pripravljen priznati, je bilo tokrat bolje molčati. se pretvarjati, da je bilo vse skupaj veliko boljše kot je bilo v resnici in da ni čutil prav ničesar, čeprav je njegovo srce divje razbijalo. a ob njenem vprašanju ni mogel več ostati tiho. ni bilo mogoče. »hočem, da se nehaš igrati z mano,« je bil njegov glas nenadoma zamolkel, ko je pogled uprl naravnost v njene oči. bile so tako prekleto posebne barve in vedel je, da ne sme preveč dolgo trmasti zreti vanje, ker ga bo potem spet prej ali slej to navdalo s čudnimi mislimi in idejami. tako kot tisto zadnjič – da bi lahko onadva dejansko delovala.
moral se je tako zelo brzdati, da ni česa rekel. da se ni razglasil za kretena in da ji ni povedal, da je to počel samo zato, da bi jo pozabil. ker bi bilo lažje. ker ga potem ne bi tako zelo bolelo. in ker bi tako lahko navsezadnje rešil tudi njo – pred tistim katastrofalnim koncem, v katerega je vedno prej kot slej potisnil ljudi. a tega ni storil, čeprav je moral močno stisniti svojo pest, da ni sam prestregel tiste presnete solze, ki je bila tam zaradi njega. ampak ni ji mogel kar tako preprosto povedati vsega skupaj. prekleti, neumni ponos, pomešan s strahom, mu tega ni dovoljeval. potem pa… potem pa ga je poljubil in v trenutku, ko je začutil njene ustnice na svojih, so se njegove misli zasukale v drugo smer, ko sta se njegovi dlani nenadoma povsem samodejno znašli ob njenih bokih in ko jo je skoraj grobo napol potisnil in napol dvignil proti avtomobilu, jo naslonil na toplo pločevino in jo ves čas poljubljal. tisti presneti poljub, ki mu je spet zmešal glavo. »prenehaj s tem sranjem, june,« je zamrmral; njegov glas je bil zadihan po tem, ko je prekinil poljub ter z ustnicami zarisal pot do njenega ušesa, kamor je svoje besede izgovoril samo zanjo. morda je bil prej hladen, popoln kreten, a zdaj ni več mogel biti. ne po tem poljubu. »spravljaš me ob pamet in pojma nimam, kako naj vse skupaj popravim. branim se, june. počnem tisto prekleto stvar, ki sem jo počel vedno, ampak v vsakem dekletu iščem podobnost s tabo. ne znam se soočati s tem, tako se… tako se branim,« je zamrmral tisto, česar nikoli več ne bo mogel vzeti nazaj. »hočem tebe, june. vedno sem hotel tebe,« je mrmraje priznal, s čelom uprtim ob njeno čelo, dokler se ni spet premaknil in spet združil njunih ustnic z neko lakomnostjo in poželenjem, ki ju je čutil samo ob njej. zanj je bila pomembna samo june. vedno samo ona.



tagged: june! smitten2
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjune beckett
event plannerevent planner


Število prispevkov : 185
Reputation : 92
Join date : 01/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: construction site   Sob Jun 29, 2013 4:20 am


tag; wade


če bi imela pri roki prazno steklenico piva, bi mu jo nedvomno zalučala v glavo. za hip je celo pomislila, da bi z dlanjo klofutnila po njegovem obrazu, ko je iz sebe spravljal takšne nesmisle. bi se pač ubil? bi šel svet naprej? ni bilo niti najmanj smešno. ni bilo težko spregledati, da je na tej točki bil pripravljen izreči praktično karkoli, samo da bi se je znebil. moral je vedeti, da jo bodo podobne besede hudo zmotile. ''ne igram se s tabo?'' je ne povsem prepričano svojo koncentracijo usmerila na še drugi absurd, ki je ušel iz njegovih ust. kdaj točno se je igrala z njim? vsekakor mu je točno povedala, da potrebuje nekaj časa. zgolj nekaj časa, da pomete s preteklostjo, opravi z njo, jo zveže in zapre v škatlo, jo vrže na podstrešje, kjer ne bo rabila pogeldati nikoli več. potrebovala je nekaj časa in on je to vzel kot zavrnitev. kot da ga noče. moral je biti resnično slep, da ni opazil, kako zelo ga je hotela. kako je vedno prav malce pričela jecljati poleg njega, ne povsem prepričana, kaj naj reče, kako naj ga impresionira. dlan je spustila navzdol in konica palca je bila rahlo mokra od razlite solze. ne bo mu znala pojasniti, zakaj ga je iznenada poljubila. morala je to storiti in druge možnosti ni imela. morala je vedeti, kako bi lahko bilo. del nje je pričakoval hladno prho, s katero bi ji vsekakor vrnil za njun zadnji 'nepoljub' izpred let. toda njegovi prsti so stisnili golo kožo nad robom kratkih hlač in pod seboj je začutila toplo pločevino tiste stare kište. ki ji nikoli ni bila tako ljuba kakor zdaj.

ni se trudila s popolnostjo. z nežnostjo. z bežečimi ustnicami, ki bi ga zgolj oplazila. imela je samo eno priložnost, da mu dopove, kaj točno čuti in poljub... počutila se je, kakor da je nekdo k njenim nogam odvrgel majhno prižgano vžigalico. le da se ni spremenila v pepel, kot je pričakovala. ne, zanetila je ogenj in plameni so počasi obliznili ter zajeli vsako ped njenega telesa. brez obotavljanja je razširila noge in pustila, da se je teža njegovega telesa zasidrala med njena stegna, ko je peta gležnja pritisnila na zadnjo stran njegovega kolena, da bi ga spravila bližje. ''oh,'' je napravila droben stok, ko je prekinil poljub, v svojevrstnem protestu. njene veke so nekajkrat zamežikale, ko bi se morala osredotočiti na njegove besede, a je bilo preveč mamljivo slediti z mislimi zgolj njegovim ustnicam, ki so drsele prek njenega obraza. ''predlagam, da se nehaš - braniti, prosim?'' je rahlo zadihana glavo nagnila nazaj, da je lahko videla v njegove napol zastrte oči. ''oba nehajva,'' je še prikimala. ona s tistim načrtom, ki ga tako ali tako še ni spravila v tek. on s tujimi posteljami, stranišči, stranskimi ulicami. z dlanmi je zdrsela izza njegovega vratu navzdol do pasu in pod umazano belo majico, da je prišla v neposreden stik z razgreto golo kožo. z eno dlanjo je zgrabila njegovo roko in jo potisnila nazaj na svoje telo, ker je bila precej prepričana, da se ji bo drugače zmešalo. ''osem let nazaj sva govorila o...'' je pričela in pustila, da so njegove ustnice za dolgo minuto zadušile vsako prisebno misel. ''...avtu,'' je bolj ali manj smiselno zaključila in stegnila roko vstran proti kljukici vrat voznikovega sedeža. pustila je, da so njene noge zdrsnile z njega navzdol na majava tla. izvila se je mimo njega ter mu ne široko odprla vrata. ''spravi se noter.''
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarwade bradford
construction workerconstruction worker


Število prispevkov : 83
Reputation : 62
Join date : 07/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: construction site   Čet Jul 04, 2013 1:36 am

bila je tako zelo popolna. bila je čudovita – izjemna, celo. bila je vse, kar si je predstavljal. in še veliko več od tega – nikoli ne bi mogel uganiti občutka njenih ustnic na svojih; nikoli ne bi mogel predvideti tistih mravljincev, ki mu jih je poslala navzdol po hrbtenici in zaradi katerih je začutil tisto neverjetno prvinsko lakoto po njej. june beckett je bila popolna. to je vedno vedel in zdaj je dobil svojo potrdilo. popolnoma je pozabil in v nek oddaljen kot svoje glave potisnil vse misli o tem, zakaj je bilo to trenutno neprimerno. saj to je bil on, navsezadnje – on je spal z dekleti in se ni nikoli oziral na to, kje, kako ali zakaj. če bi se prepustil tem mislim, bi hitro prišel do ugotovitve, da june ni kar tako neko dekle in bi se morda ustavil – a zdaj je bil daleč čez točko ustavljanja. njena koža je bila tako topla in je tako omamno dišala; njeni lasje so ga oplazili po obrazu, ko se je sklonil po vnovičen poljub. to je bilo bistveno. njene besede je slišal popolnoma jasno in prikimal je, preveč zatopljen v nežno poljubljanje njenega vrata, da bi se pustil zmotiti.
ponavadi ni ubogal tako zelo neposrednih ukazov; raje bi se izmuznil in storil nekaj po svoje, ampak tokrat mu ne bi moglo biti manj mar za svoja prepričanja in načela. usedel se je; njegove dlani so se spotoma oklenile njenih in potegnil jo je za seboj ter jo brez kakršnihkoli problemov namestil v svojem naročju. bila je tako drobna; tako zelo peresno lahka v njegovih rokah. njegov avto je bil dovolj prostoren za oba, ko je njegova dlan z neko naglico poiskala majhen vzvod, ki mu je omogočil, da je celoten sedež prestavil nekoliko bolj nazaj. že v naslednjem trenutku je njegova dlan pristala na njenem hrbtu – z neko nestrpnostjo je potisnil stran njeno majico, da je lahko prišel do njene gole kože pod majico, čez katero je spolzel s svojimi prsti. »june, ti si popolnoma osuplijva,« je zamrmral, »čudovita,« je nadaljeval s tistim pridušenim tonom glasu, »izjemna,« ji je ob vsakem pridevniku pritisnil poljub na določen del telesa. pojma ni imela, kako zelo srečen je bil v tistem trenutku, a kljub temu sta njegovi dlani nenadoma zaobjeli njen obraz, ko je pogled uprl v njene oči. »si prepričana, da hočeš to?« je zamrmral, ker se je moral prepričati. in ker je moral slišati tisto potrditev; njeno dovoljenje; nekaj. bil je na robu vsega in ona se je zdela kot edino bitje, ki bi ga lahko rešilo.



tagged: june! smitten2
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjune beckett
event plannerevent planner


Število prispevkov : 185
Reputation : 92
Join date : 01/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: construction site   Pet Jul 05, 2013 3:05 am


tag; wade


those kisses should be forbidden. she had a feeling she'll never be able to fully recover just from the taste of his lips, much less from his touch. without a skipped heartbeat she returned him every single kiss, stepping away just for a single moment. she opened the door to the drivers seat and waited for him to go in. she didn't even need to make a move, when he swept her up and settled her right on his lap. a tingly laugh escaped her. ''this feels like a re-do of our last construction site conversation. with one exception,'' she entwined her fingers with his as he lowered them back on the site. she was sprawled across him, her legs gripping his hips on each side. ''i have enough guts now to go after what i want,'' she concluded that previous thought, already knowing this was the last coherent thing to come out of her mouth today. she leaned herself into the touch of his hand while her own started to pull his once white shirt up and over his head. she closed her eyes as his lips started to press little kisses: one on her cheek, one on her shoulder, her clavicle, the swell of her breasts. ''you...'' she started to say but her hips involuntarily moved on their own, her core brushing along the bulge of his shaft. what was she trying to say? what?

her fingertips were burning with a tremendous desire to touch him. her hand followed the rigged line of his toned muscles, her eyes following the same path as if she would be trying to get this very image inside of her mind and never forget it. he managed to catch her attention with that question. she looked at him and just nodded. ''i'm sure. i want you,'' she murmured back and her fingers stopped at the front clutch of his belt. ''i'm one hundred percent sure that i want you. i... this is a second chance. i'm not going to pass it up once more, i'm not,'' she said and pressed her lips against his in a slow deliberate kiss. a kiss of promise. her promise that she won't back down, not now, not ever. not unless he would ask that of her. she unclasped his belt and then grabbed his left hand pulling it back on the curve of her bottom, resting his right hand at the first button of her denim shorts. ''are you?'' her eyes quickly darted back up with a hint of clear uncertainty. was he asking her if she's ready just because he wasn't? was he trying to run away now? ''if you don't want me... i...'' she started to stutter.

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarwade bradford
construction workerconstruction worker


Število prispevkov : 83
Reputation : 62
Join date : 07/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: construction site   Pet Jul 05, 2013 6:57 am

he was so goddamn amazed by her. he never wanted anyone the way he wanted her at that exact moment – but no, this was actually beyond wanting and it felt more like needing. she was the only thing that truly mattered and that was not just at that moment; it was always. it was always her and she was perfect, that much he knew by now. her words sent shivers down his spine but instead of saying anything back he just pulled her closer and kissed her again. her lips against his lips felt like fire – and the desire inside of him was burning with that same fire. he just had to grin when he heard her quiet words. he was not completely able to grasp the whole moment – to actually realize that this was really happening, that she was with him; even though he was still quite sure she was way too good for him. but the time was not right for that kind of thoughts. she was absolutely stunning and also the only thing that was important to him. she made him smile again – he could not believe how easily she did that. he was not the one to smile often or to smile easily, but with her everything seemed so simple. his whole body kind of trembled when her fingers slid down his skin and he glanced at her eyes. “are you serious right now, june?” he murmured and shook his head. “i was never more sure of anything. i never wanted anyone the way i want you and trust me when i say that. it is not even wanting anymore, i goddamn need you,” he admitted quietly as his hands slowly removed her shirt. he took his time, but he was getting impatient. if he could, he would take every second to just look at her; to admire her body, to memorize every single curve and to make sure to kiss every inch of her, but he knew he could not do it. he needed her way too badly to be capable of that and he admitted that, whispering words while his hands pulled her closer and while he unzipped her button and then pulled her closer again. he kissed her with passion and his hands undid her bra and got rid of it as he pulled her naked body closer to his – skin on skin. that was driving him crazy and that much was obvious – after all, she was sitting on him now and was probably more than capable of feeling how hard he was. “i want you, june. but you are not just another person and i need to do this right. i am not going to screw this up, i swear i will not.” that was close enough to what he really wanted to say. he did not want to scare her and he would probably do that if he admitted that he thought he might love her. “you are perfect,” he murmured and then kissed her again, while his hand found its way between her legs. he was way too good with that and he wanted to make her feel really, really good – it was too easy, he knew exactly what to do and it didn’t take long for her to gasp for air for the first time.


tagged: june! smitten2
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjune beckett
event plannerevent planner


Število prispevkov : 185
Reputation : 92
Join date : 01/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: construction site   Pet Jul 05, 2013 7:33 am


tag; wade


her finger tip traced the edge of his lips, of his smile. this was such a rare occasion. to see his face all lit up. it was not the sunset. it was just his smile. he never smiled this way – and that itself was enough of a reassurance for her. ''i'm sorry, it's just...'' she started to explain herself but ended keeping her mouth shut as he talked. she raised her hands up obediently as he pulled her shirt off and felt that impulse of desire. this was slow, this was gentle. somehow it felt that this wasn't them. not right now. maybe some other time when they'll be holding all the strings in their hands. but right now she needed him not to hold back. not to care if there'll be a few bruises here or there, not care if the kisses were perfect. she only wanted him without any restrictions at all. ''rush,'' she whispered against his lips as she kissed him passionately, not holding back any more. their lips collided almost painfully, her thighs gripping him down, her hand roaming down as she jerked the belt open, probably damaging the clasp. she shook the bra off and usually would felt the urge to cover herself up, but she was too far gone right now. ''we won't screw up, okay?'' she pressed a finger to his lips, shutting him up. ''and if we do, we'll fix it. we can fix it, everything is fixable,'' she nodded and gasped the very second he shoved his hand down her damp panties, not giving her a warning as his fingers made their way inside making her rock against him without another thought. her hand gripped his wrist then, stopping him. the very core of her body was screaming in anger for this gesture. she tried to get up awkwardly, trying to pull the shorts and underwear off. with a bit of his help she managed to do just that. she let them down were they rested around one of her ankles and slipped down again, this time without any clothes on. someone could walk by at any time, but she had a feeling that this was their opportunity, their time. no one will come. well, except them. she wanted to tell him that this was not the time for a gentleman behavior. but somehow she felt that he was just as impatient as her. just as ready to finally do the deed that should've been done years ago, eons back. her left hand held on to his shoulder as her right more or less successfully pulled his pants down along with the briefs. ''wade,'' she mumbled, biting down on her lips as she now gripped the seat behind. ''just us.'' as they were. no sugar coating. no fairy tale magical love making. just them. she felt his hands on her hips, she felt the tip of his cock teasing at the entrance. she felt everything. and it was a fucking fantasy come true.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content


ObjavljaNaslov sporočila: Re: construction site   

Nazaj na vrh Go down
 

construction site

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ maybe together we can get somewhere :: crow's hollow-