KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.














the leading lady



the leading gentleman



best friendly connection



best family



best chemistry



honorary member



biggest ego



biggest sweetheart



should be a couple

idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share | 
 

 apartment no. 4

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatarapril beckett
fashion designerfashion designer


Število prispevkov : 157
Reputation : 38
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles

ObjavljaNaslov sporočila: apartment no. 4   Tor Jun 18, 2013 6:34 am

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarebony francis
writerwriter


Število prispevkov : 23
Reputation : 4
Join date : 06/10/2012
Kraj : port charles

ObjavljaNaslov sporočila: Re: apartment no. 4   Sre Jun 19, 2013 12:36 am


tag, marion smitten 1

z vzdihom se je potopila globoko v mehak kavč, ki je označeval sredino dnevne sobe. na tleh poleg njega je bila zmešnjava listov, tako neomadeževanih kot tudi čisto popisanih, v različnih stopnjah zmečkanosti. ni bil njen dan. neuspehi so se vrstili vse od jutra in razbite skodelice za kavo, pa do tistega trenutka okoli osmih zvečer in kupom bednih poskusov novega poglavja vmes. takšni dnevi so jo spravljali ob živce, najbrž zaradi še preveč znanega občutka, da ji stvari drsijo med prsti. onkraj dosega njene kontrole v neznane širjave svobode in možnosti izbire. zdelo se ji je, da se ji ves svet posmehuje, jo obtožuje. poskuša zbuditi krivdo, ker uživa v stvareh ki so tabu tema in bi ji morale biti v sramoto. zakaj? ničesar ne počne narobe.

vendar na srečo ni bila lahek plen in razmišljanje o lastni ničvrednosti ter podobnih stvareh je nikoli ni doseglo, vedno je ostalo zgolj pri tistem surovem mazohizmu. njen nasmeh je bil pristen, čeprav ga ni uporabljala pogosto, njene misli pa so bile temačne na drugačen način. najbrž jo je prav to vedno znova postavilo pokonci, torej se ji je tudi tokrat uspelo znebiti pritiska, kljub temu da je bilo v zraku še vedno čutiti napetost. toda to je bila tiste vrste napetost, ki zaznamuje pričakovanje in je lahko povsem prijetna, če te prihajajoči dogodek veseli tak kot je ebony tistega dne. mary je bila menda edina poleg njega, ki jo je vsaj fizično spustila dovolj blizu, da jo je dejansko lahko začutila. govorili nista prav veliko, – nobena ni bila najbolj zgovorna – toda stvari ki sta jih počeli so povedale zadosti. če ne drugega se je ob njej lahko sprostila, predvsem zato ker je ni obsojala – sicer je mnenja drugih nikoli niso zanimala, vendar je bilo pri marion drugače. nekaj je bilo na njej, nerazložljivega in izredno privlačnega na tisti skoraj živalski način.

čez približno pol ure neproduktivnega ležanja na kavču se ji je uspelo postaviti na noge in se z blago vrtoglavico odmajati do kuhinje po kozarec vode. njen želodec je bil prazen in boleč, vendar ji hrana kot po navadi ni dišala. potrebovala je zgolj tekočino, vendar jo je med pitjem prekinilo trkanje in napol prazen kozarec je ostal pozabljen na pultu. ebony je z naraščajočim veseljem pohitela do vrat, ki so ji razkrila pogled na dobro znan obraz ostrih potez in kratkih rjavih las. »mary,« ji je skoraj toplo prikimala in ji z glavo pomignila v notranjost stanovanja. nekoliko je namrščila obrvi v globokem razmišljanju, nato pa že čez trenutek spustila zavore in rjavolaski grobo potegnila jakno z ramen in poželjivo združila njune ustnice; priznati si je morala, ti poljubi so bili kot droga. po nekaj sekundah ritmičnega premikanja in raziskovanja se je premaknila do maryjinega ušesa in jo narahlo ugriznila v mečico. »pogrešala sem te.«
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarmarion mckinnely
bakerbaker


Število prispevkov : 48
Reputation : 10
Join date : 04/12/2012
Kraj : mayberry, nc

ObjavljaNaslov sporočila: Re: apartment no. 4   Sre Jun 19, 2013 2:35 am


tagged; ebby, my sex love! :3

črna majica, ki je na pol visela na suhljatem telesu, je zakrivala zgolj prednji del prsi. bradavice so bile tako prikrite, med tem ko so se pri straneh, kjer je bila majica odprta lahko opazila oblike manjših prsi. popolnoma vseeno ji je bilo kaj so si o tem mislili ljudje mimo katerih se je sprehajala. ni bila pristaš čipkastih nedrčkov pač pa je naokrog raje hodila kar brez, saj je bil občutek veliko bolj sproščujoč hkrati pa je lahko vedno izkoristila trenutek in si ni dajala ukvarjati z odpenjanjem bombažnih ali čipkastih stvari. kakorkoli že, kratke hlače z visokim pasom so zakrivale razgaljen trebuh, med tem ko so prsi nežno poskakovale ob vsakem koraku. svoboda. počutila se je tako perfektno. kljub temu da je na trenutke lahko občutila občutek ljubosumja in jeze zaradi ljudi okoli sebe, je bil zanjo tisti dan popolnoma sproščen. brez kakršnihkoli zapletov in brez prepirov. v roki je nosila vrečasto torbico z obrnjenim križem pri strani, obute pa je imela črne all starke, ki so bile po letih nošenja že popolnoma izmozgane in strgane. hodila je po prašni cesti, z slušalkami v ušesih in se pri tem zibala v ritmu glasbe čeprav ni bila posebno talentirana za to. koraki so bili mimo in tudi boki, ki jih je skušala pozibavati v določenem intervalu so bili popolnoma zgrešeni. važen je bil namen in za čudne poglede in zmajevanje z glavo se sploh ni zmenila. lase je imela kot ponavadi spuščene in fru fru ji je zakrival čelo. že dolgo je bilo tega kar se je odločila ostriči dolge čope in na krajšo frizuro s katero ni bilo mogoče narediti niti čopa, se je popolnoma sprijaznila. tako ji je bilo še najbolj všeč. hodila je mimo pekarnice, kjer je bila zadnjih nekaj mesecev zaposlena nato pa zavila na desno namesto levo proti svojemu domu. tokrat je bil njen cilj stanovanje z železno številko štiri. ebony. ljubka rjavolaska, ki je bila svoje vrste človeka. mnogi so jo imeli za čudakinjo in če ne bi marion v življenju preživela toliko hudega in se na takšne ljudi popolnoma navadila, bi bila morda celo sama ena tistih, ki so nedolžni rjavolaski sodili. spoznala jo je nedolgo nazaj in kot bi naredilo klik, je spala z njo in si z njo delila isto zobno ščetko. nobenih problemov, nobenih dolgih pregovarjanj, zgolj intenziven seks. nista namreč veliko govorili in veliko bolj kot neuporabne besede sta gradili njun odnos na dejanjih - če bi se to sploh štelo kot odnos.

brez da bi se zavedala kako dolgo je hodila od stare mestne trgovinice do čudovitih javorjevih vrat z številom štiri na sredi, je z pestjo močno udarila po vratih potem pa še dvakrat nežno potrkala in si pri tem z ušes potegnila slušalke in jih pričela spravljati v torbico, ki ji je visela z rame. vrata so se odprla in dvoje oči so se zazrle vanjo - polne veselja in hkrati presenečenja. "ebby," ji je vrnila z ljubkovalnico in se ji nasmehnila. kot ponavadi je vstopila v širok obok hodnika, ki je bil pravzaprav majhen, a so ljubke bele omarice dajale občutek velikosti prostora. kakorkoli že, jakno, ki so jo je malo poprej nadela nase zaradi turobnega vetriča zunaj, je slekla s sebe z enim zamahom in že so bile njune ustnice združene v popoln poljub. čutila je njeno potrebo in čutila je moč in karizmo, ki jo je rjavolaska oddajala. pustila je, da ji je vrečasta torbica padla na tla, potem pa roke ovila okoli njenih bokov in jo prižela k sebi, tako da je imela nek določen nadzor nad vsem dogajanjem. njeno šepetanje in grizenje ušesne mečice je v njej povzročilo val občutkov in zagrizla je v spodnjo ustnico glavo pa nagnila nazaj tako da je dekletu dala nekaj prostora. točno se je zavedala kaj bo sledilo in ni si mogla kaj, da ni z ebony ravnala kot s kakšno spolno sužnjo. včasih se je tako vživela v lastno seksualno igro, da je z dekleti s katerimi je spala, ravnala precej grobo. hkrati je seveda pazila, da ni prišlo do hujših poškodb, a nekako je bilo tako kot pri njej in gaelu, le da je tam ona prevzela podrejeno vlogo. in to ji je bilo prekleto všeč. "dražiš me, ljubezen moja," je tiho zamomljala nato pa zagrabila čop njenih las in jo zavrtela okrog njene osi, tako da je imela spet ona ves nadzor nad njo in z zobmi nežno zagrizla v njeno ustnico pri tem pa lase, ki so ji bili v napoto rahlo porinila v ozadje in se od užitka glasno zasmejala. "fak, kako noro me delaš potrebno," je zašepetala in ustnice zaposlila z njenim vratom, ki je počasi razkrival oprijeto majico, ki jo je imela na sebi, pod njo pa čudovito oprsje, ki je kar klicalo po njenih poljubih.

notes; fuckin' cute they are!


Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarebony francis
writerwriter


Število prispevkov : 23
Reputation : 4
Join date : 06/10/2012
Kraj : port charles

ObjavljaNaslov sporočila: Re: apartment no. 4   Čet Jun 20, 2013 4:29 am


well damn me, that's the lamest post ever written. vročina nenormalno slabo vpliva name, so, so sorry ):
bila je srečna, na nek način. najbrž v celoti ne bo mogla biti nikoli, preprosto zato, ker njeni možgani delujejo drugače. toda to ni bila nikakršna ovira in s tem se je podzavestno sprijaznila že kot majhna deklica, ki ni še vedela kaj sploh pomeni biti iskreno srečen. vendar to v tistem trenutku ni bilo pomembno, hotela se je le sprostiti v toplem zavetju marioninega telesa. fasciniralo jo je, kako lahko tudi elegantne in ozke ženske roke dajejo tako močan občutek varnosti – ravno toliko ali pa še bolj kot moške. delno jo je verjetno tudi zato tako vleklo k rjavolaski; ker že celo življenje nezavedno išče zavetje pri drugih ljudeh.  noče si priznati, bil bi znak šibkosti in nemoči. vendar je res in način, kako se v družbi njej ljubega človeka olajšano sprosti je le eden izmed mnogih dokazov temu v prid.

za sekundo se je zazrla v njene zelenomodre oči, zatemnjene s slo in pričakovanjem. z dlanjo je narahlo zdrsnila ob rjavolaskinem telesu in oblikovala njeno čudovito postavo, ki jo je do zdaj poznala že skoraj kot svoj lastni žep. bog, kako si je je želela. morala je priznati, da je bila že skoraj na meji tresenja in besede, ki ji jih namenila marion so vse skupaj le še poslabšale. njena samokontrola je nekako izginila neznano kam, in očitno ni imela namena kaj kmalu priti nazaj. »ššš,« je nekoliko hripavo zašepetala in pritisnila prst na njene ustnice. razumela jo bo, vedno jo je. »tiha maša, okej?« uspelo se ji je zahihitati, nato pa se je prepustila njenim rokam. vedno jo je dojemala kot voditeljico, in sebe kot sledilko ter ji praktično pustila, da dela kar hoče. všeč ji je bilo. več kot všeč, občutek je bil naravnost neverjeten in temu se danes nikakor ni nameravala odpovedati.

ko je začutila rjavolaskine tople ustnice na svojem vratu je avtomatično spustila slišen vzdih in prste zakopala v njene mehke lase. nohte je čisto malo zapičila v kožo, ki se je omamno hitro vdala in jo spustila pod svojo površino, razgaljajoč rdečo kri. hotela je nadaljevati, hotela je videti, kakšen učinek bi to imelo na mary, toda ni imela srca da bi jo tako neprijetno presenetila. kljub temu, da ji je na eni izmed njunih prvih skupnih noči zagotovila, da jo bo spustila dlje. ni vedela, če je že pripravljena. »mary…« je uspela dahniti medtem ko je še vedno obdelovala njen vrat in se ji je od užitka že skoraj vrtelo. ni si mogla pomagati. potreba je bila prevelika, da bi sploh pretehtala možnost tišine in tudi tokrat je vedela, da jo bo mary razumela. vedno jo je.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarmarion mckinnely
bakerbaker


Število prispevkov : 48
Reputation : 10
Join date : 04/12/2012
Kraj : mayberry, nc

ObjavljaNaslov sporočila: Re: apartment no. 4   Ned Jun 23, 2013 1:51 am


tagged; ebby, my sex love! :3

njuni poljubi so imeli svojo določeno težo. ob prepletanju njunih jezikov se ji je od celotne evforije kar nekoliko vrtelo in sunkovito jo je prižemala v svoj objem in ji pri tem onemogočila, da bi se vsaj za nekaj sekund odtrgala od nje. imela jo je zase in občutek, da se ji je ebby tako predala je bil nenormalno dober. z roko je zašla za njen tilnik in z nohti zarila v kožo, zgolj toliko da je iz sebe izpustila glasen krik užitka, potem pa jo nežno pogladila in med prste ujela pramen njenih las. njeni lasje so bili za razliko od ebby-jinih kot kaka slama, precej kratki in pogosto zmršani. seveda ji je bilo za to popolnoma vseeno. bila je pač že vajena na to, da so ljudje nanjo gledali kot na kakega čudaka. v sebi je nosila težko breme in zgodbo, ki bi bila za njene vnuke zagotovo nekaj posebnega. vsekakor ta zgodba ni bila vesela. bila je vse prej kot to. z gaelom sta preživel težke čase in to kar sta imela sedaj je bilo zgolj težko okrevanje bo vseh mukah, ki jima jih je zagrenil njun oče. včasih se je sramovala tega, da ni bila normalna. želela si je, da bi imela boljši dom, streho nad glavo pod katero bi se počutila varno in ne vsak večer v objemu svojega brata čakala očeta, ki bi domov prišel pijan in precej slabe volje. seveda jo je življenje izučilo, da tudi v rejniških družinah ni bilo mogoče imeti normalnega življenja. najsi se je še tako privadila na življenje ob novih starših ji je preteklost pihala za vrat in se nikakor ni mogla osvoboditi misli, da mora živeti ločeno od gaela in ločeno od tega kar bi lahko imela. normalnosti. morda je bil prav to razlog, da se je zatekala k ebony, ki je znala poskrbeti za vse tegobe, ki so se pojavljale v njej. seveda brez, da bi se tega sploh zavedala in brez, da bi vedela kaj dosti o njeni preteklosti jo je sprejela z vsemi njenimi napakami in ji dovolila, da ji je odprla vrata v njeno življenje.

ko so se rjavolaskini nohti zarili v podkožje je od bolečini glasno kriknila in z rokami segla za omaro za seboj. tresknila je ob lesen pod in glavo naslonila tako, da je imela ebby še vedno dostop do sedaj že krvavečega vratu. kri, ki je lahkotno curljala izpod kože je uhajala po vratu navzdol in se ustavljala ob ustnicah, ki jih je prislonila ebony. "oh prekleto," je zamomljala, ko je pričela sesljati njeno kri. nikakor si ni predstavljala, da ji bo pustila piti njeno kri. to je zvenelo tako... vampirsko, morda celo predrzno. po drugi strani pa si je obljubila, da ji bo dala možnost in ji pustila, da se izživlja nad njo, tako kot je to pač počela ona. zaprla je oči in globoko vzdihnila molekule zrake, ki so napojile celotno telo. vrtoglavica, ki se jo je počasi pričela oprijemati je za nekaj sekund izginila in z rokami se je oprijela omare za seboj in tako preprečila, da bi padla po tleh. "prosim," je moledovala in nato zagrabila čop njenih las, ki so jo ovirali pri sesljanju njene krvi. "oh, ebby," je zašepetala ko je na koži lahko začutila konice podočnikov. mamljivo in hkrati boleče je iz sebe spustila zvoke malodušja in ponovno globoko vzdihnila. "ebby?" je vprašala, ko se je rjavolaska nekoliko odmaknila od njenega vratu. "lahko še jaz poskrbim zate?" sedaj je zvenela že nekoliko bolj navdušeno in bolečina, ki je prevzela njeno telo je nekoliko pojenjala. zazrla se je v par kostanjevih oči pred seboj in se prešerno nasmehnila. z roko je stegnila proti njenim dlanem in jih lahkotno vodila do robu njene majice, potem pa še sama poskrbela, da je tiha rjavolaska pred njo tudi sama ostala zgoraj brez. zazrla se je v čudovito oprsje, ki ga je še vedno zakrival čipkasti nedrček kožne barve. ljubko.

notes; wiii, awsomnesss! :3


Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content


ObjavljaNaslov sporočila: Re: apartment no. 4   

Nazaj na vrh Go down
 

apartment no. 4

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ maybe together we can get somewhere :: quaint street :: ivory view flats-