KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.














the leading lady



the leading gentleman



best friendly connection



best family



best chemistry



honorary member



biggest ego



biggest sweetheart



should be a couple

idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share | 
 

 apartment no. 24

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatarapril beckett
fashion designerfashion designer


Število prispevkov : 157
Reputation : 38
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles

ObjavljaNaslov sporočila: apartment no. 24   Čet Jun 13, 2013 3:09 am

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarapril beckett
fashion designerfashion designer


Število prispevkov : 157
Reputation : 38
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles

ObjavljaNaslov sporočila: Re: apartment no. 24   Čet Jun 13, 2013 4:35 am



tag;june, sister :3
note; njah,njah fun,fun :3

sedela je sredi svoje dnevne sobe kar na tleh in bila obkoljena z raznoraznimi skicami njene nove kolekcije, ter na drugi strani z veliko bolj urejenim kupom papirjev, ki so vsebovali neke pregledne ideje njene poročne obleke, ki niti blizu nastanka ni bila, ter tako niti datum njene poroke. ni potrebovala velikega slavja, ampak zgolj tisti usodni dan in čudovito obleko v kateri bo zasijala, ter imela nekaj kar ona v celoti ni imela- družino, ona in trevor, ter kasneje še njuni otroci, katerih sama ne bo zapustila kot je to storila njena mama. nič ni bilo narobe živeti kakor trije mušketirje in že oče je bil dovolj za njo in za sestro, a nekje v svoji notranjosti je želela materino ikono, a tudi brez nje je prilezla dovolj visoko. pravzaprav precej visoko in imela je urejeno in stabilno življenje, ter njena kariera je samo rastla in rastla, da ji je nek tihi glasek v njej pravil da ji bo uspelo in da bo kmalu njena kolekcija na modni pisti modnega tedna in jo bodo ogledovali vsi slavni in tisti manj slavni, kot tisti ki so samo modni navdušenci in se lahko zadovoljijo zgolj z gledanjem preko računalnika. življenje je bilo prav smešno. namreč zdelo se ji je kakor da je še včeraj bilo tisto dekle, ki je z očetom zabijalo žeblje v les in ponosno nosilo kladivo v rokah in se je lahko kosala z marsikaterim moškim predstavnikom v težkih delih in v pitju piva, kar je počela sicer v večini očetom za hrbtom, ker zagotovo ni hotel vedeti kaj je storil s svojim mladim dekletom, ko jo je postavil v moško družbo in je kar srkala njihova dejanja v svoja načela. bilo je kot da bi še včeraj imela svoje lase ujete v zgolj razmršen šop in bi nosila kakšna preprosta oblačila in spodaj po večini športne copate. sedaj pa je nosila precej modna oblačila, visoke pete in svoje lase je valovite spuščala na svoja ramena, čeprav je v danem trenutku njena podoba bila bolj podobna mešanici stare in nove april- dvakrat prevelik pleten pulover, ki je nekaj zračnost še premogel, jeans kratke hlače in lasje speti v čop, ki pa je bil za razliko od čopa stare april veliko bolj urejen in postavljen veliko višje.
s svinčnikom je ravno dokončala popravilo ene izmed skic in z glavo nagnjeno v stran pogledala z obeh zornih kotov kako je bilo videti- bila je zadovoljna za zdaj. zagotovo bi še kakšno popravilo tu in tam dodala, če ne bi potrkalo na njenih vratih. trkanje ji je narisalo radovedno gubo sredi čela, kajti ni pričakovala nobenega. trevor je bil na nekem sestanku z dobavitelji in se je najavil za komaj zvečer, da bosta lahko skupaj večerjala, drugega pa tudi niti ne bi mogla pričakovati, razen če se ni oglasila prijateljica v želji da odide z njo na zgodnje kosilo. vseeno pa se je dvignila iz svojega turškega položaja in se spravila odpreti vrata. in ves čas, ko si je utirala pot do njenih lesenih vhodnih vrat, niti enkrat samkrat ni pomislila na osebo, ki je dejansko stala na drugi strani. njena roka je segla po kljuki in jo potegnila navzdol, da so se vrata odprla in se v potegu njene roke tudi razširila, da se je pred njo zarisala podoba, ki je v njo gledala z znanimi očmi in z znanim izrazom na obrazu, ki je bil tako podoben njenemu. » june ? « je presenečeno samo izdavila iz sebe, ko navsezadnje zares ni pričakovala svoje sestre po osmih letih na njenih vratih, ter še  manj v takšni odrasli in urejeni podobi, kjer pa tudi sama ni mogla kaj preveč reči. navsezadnje tudi sama ni bila več ista in lahko je pričakovala da se je njena sestra vmes tudi spremenila. » saj bi te vprašala kaj počneš tukaj, ampak je več kot očitno da stojiš pred mojimi vrati po dolgih osmih letih, ampak vseeno- kaj počneš tukaj ? mislim, kdaj si se vrnila ? « se je izvilo iz nje in namesto ponudbe vstopa se je samo bočno umaknila in ji pustila prost prehod.


[/b]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjune beckett
event plannerevent planner


Število prispevkov : 185
Reputation : 92
Join date : 01/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: apartment no. 24   Ned Jun 16, 2013 9:01 pm


tag; april


lahko bi izvedela na lepši način. pravzaprav je obstajalo najmanj milijon bolj primernih ljudi, ki bi ji lahko povedali novico. milijon možnosti za dostavo le-te. jonathan o'shea vsekakor ni bil nekdo, ki bi ti subtilno dostavil takšen šok, ne da bi za seboj pustil izdatne posledice. vendar je imel vsaj jajca, da ji je povedal. če ne bi izvedela pol ure nazaj, potem najverjetneje ne bi izvedela še vsaj teden dni. verjetno vse do takrat, ko bi končno zbrala dovolj poguma in se samodejno odpravila k sestri ter tako oznanila svojo vrnitev tudi uradno. tako pa ji je načrte prekrižala ta mala nedolžna 'novička' o njeni poroki. in odpravila se je naravnost k njej. pripravljenega ni imela nobenega govora, pridige ali spisanega celega seznama obtožb, ki bi ji jih lahko vrgla v obraz. ne, samo hotela je vedeti, kaj se dogaja. kako je do tega prišlo. ker enostavno ni razumela. morda takrat, leta nazaj, ni bila prepričana ali bosta s trevorjem funkcionirala na dolgi rok, v prihodnosti. vendar je imela komajda osemnajst let, poroka ji ravno ni hodila po glavi, sploh ker je najprej nameravala opraviti faks, videti svet, početi tisoče drugih stvari preden bi se ustalila. a on je to vedel in ni ga motilo, morda je ni razumel, vendar jo je podpiral. njen odhod je bil nepričakovan in tudi april ni podala točnih razlogov. samo nekaj ji je natvezila o tem, da je bila sprejeta na newyorško kolumbijo in bo zato ostala v new yorku preko poletja, jeseni pa tam obiskovala univerzo. poslala jo je domov s poslovilom in dobrimi željami za očeta. in to je bilo njuno zadnjo snidenje, zadnji pogovor. ni se oglasila za božič, zahvalni dan, rojstne dneve, obletnice, nič. toda zdaj se je nameravala oglasiti pri njej doma in jeza se je počasi polegla. bila je samo prekleto razočarana. ranjena.

nekajkrat je potrkala po vratih sestrinega stanovanja in nato počakala na hiteče korake na drugi strani vrat. napravila je kratek, a globok vdih, in se pripravila na prvo soočenje v vrsti mnogih prihajajočih. vrata so se naposled odprla pred njo. april. v kratkih hlačah in velikem puloverju z visoko spetimi lasmi. zdajle si ne bi mogli biti bolj različni. sama je prišla naravnost iz sestanka, oblečena v ozko krilo in predrago bluzo, kombinirano z visokimi petami in francosko figo. vsekakor ne june, ki je v new york odšla z zguljenim kovčkom in znatno prekratkimi kratkimi hlačami. ''zdravo, april,'' je odvrnila v pozdrav in prezrla sestrino odkrito presenečenje, ko je počakala pred vrati in se malce nagnila vstran, da je pogledala mimo sestrinega ramena. ''me ne boš povabila notri?'' je napravila nadvse lažen blag nasmešek ob skrajno nedolžnem vprašanju. ni bila povsem prepričana, kako utegne sama reagirati, če bi bil tam nekje za njenim hrbtom trevor. njena samokontrola bi verjetno podivjala in bi obema hotela izpraskati oči. ''včeraj sem prišla nazaj. ravnokar sem s sestanka,'' je odvrnila in popravila navidezno gubo na krilu, ko se je april umaknila s poti in jo spustila v notranjost. stopila je v prijetno urejeno stanovanje in napravila celo predstavo iz ogledovanja sten ter pohištva. ''dobro ti gre,'' je zamrmrala in se s pogledom ustavila na sestri. ''nazaj sem zaradi posla. odprla sem svoje podjetje in se odločila, da bo sedež v port charlesu,'' je nadaljevala. ni ji nameravala dati vedeti, da ve za zaroko, za njo in za trevorja. ne, pretvarjala se bo, da nima pojma. pove naj ji kar sama, če si drzne. ''nameravam ostati kar lep čas,'' je pristavila in dodala bolj verjeten zagotovilen nasmešek – kocka je padla.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarapril beckett
fashion designerfashion designer


Število prispevkov : 157
Reputation : 38
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles

ObjavljaNaslov sporočila: Re: apartment no. 24   Pon Jun 17, 2013 2:32 am



tag;june, sister :3
note; njah,njah fun,fun :3

presenečenje, ki ga je izražala s svojimi obraznimi potezami, je bil na mestu. navsezadnje june ni videla že vrsto let in pred njo ni več stalo osemnajstletno dekle, ki je z njo lezlo v številne težave, ter bila njena najboljša prijateljica in seveda kasneje v new yorku pristala skupaj z njo za hladnimi rešetkami lokalnega zapora. bil je pravzaprav čudno gledati v neko suhljato dekle, oblečeno v lepa oblačila, ki naj bi nosila njen priimek in kateri naj bi po žilah tekla skupna kri. bilo je kakor da to sploh ni bila june, ampak nekdo, ki je prišel na ogled njene kolekcije ali pa je želel svojo dizajnersko obleko po meri, ki jih je mastno obdavčila.  » ja, seveda, vstopi, « je zmedeno zamrmrala ob njenem vprašanju in se umaknila ravno toliko da je lahko june stopila v notranjost stanovanja in je lahko zaprla vrata za njimi. po eni strani bi jo najraje stisnila v medvedji objem in ji povedala kako zelo jo je pogrešala in kako zelo vesela je da je sedaj tu in nazaj v mestu, po drugi strani pa je bila jezna na njo. razumela je da je hotela izobrazbo, več od življenja, kot le gradbišče in zabijanje žebljev, a lahko bi se oglasila vsaj za kakšen praznik in obdržala tri mušketirje pri življenju. tako pa je ona bila na svojem, tudi sama se je nekako poslovila od prejšnjega življenja in nekje v tej zlati sredini je bil oče, ki ga zagotovo že nekaj tednov niti ni videla, saj navsezadnje enakih stikov kot jih je imela poprej z njim, ni več bilo. kakor da je bila june edina možna vez med njima. kakor da beckettovih sploh ni bilo, če niso bili vsi trije skupaj, najbrž pa je tudi bilo tako. » tebi tudi očitno. mislim zagotovo nisi več videti kot osemnajstletna june, ki prihaja iz port charlesa, ampak si videti kot eno izmed tisti mestni deklet visokega stanu, « ji je malce polaskala in namignila proti njej in njenemu videzu, ki ga je že dobro poznala, ter je vedela o čem govori, če se je samo enkrat pogledala v ogledalo.
» wow, « se je glasil njen odziv na njeno novo poslovno vlogo v življenju in se rahlo namuznila. » mar po new yorku ne bi vseeno moralo biti kakšno bolj prestižno mesto kakor pa port charles ? navsezadnje je še vedno enako ušivo mesto, kot prej osmimi leti in se ljudje vračajo iz sveta, ko jim to nenadoma postane preveliko. « njen pogled je še vedno obstal na sestri in ustnice je stisnila skupaj. ni vedela ali jo moti to da je nazaj kar tako, ko se je nekega lepega dne odločila, ter poprej tega ni mogla storiti vsaj za en dan ali največ dva, ali pa jo je bilo strah tistega česar rjavolaska ni vedela. bila je zaročena z njenim bivšim fantom, ki ga je s svojim odhodom in obstankom v new yorku pustila, sicer brez uradnega potrdila, a je trevor bil dovolj pameten da je vedel kam je njegova zveza z njo odpeljala. to pa je bilo nekaj za kar je zagotovo vedela, da june ne bo sprejela ravno z ogromnim nasmeškom na obrazu. » dobrodošla domov. kaj naj drugega rečem, « se je nasmehnila v njeno smer in se za trenutek ugriznila v ustnico. njen prihod jo je skrbel, veselil, jezil, skratka dvigoval je prah na vse strani. samo upala je da ne bo uničil njenih načrtov in njene prihodnosti, ki jo je imela namen graditi z trevorjem, ne glede na to kako zelo narobe bi to lahko bilo v očeh mnogih. do njega je imela določena čustva, bila je pripravljena narediti ta korak, ter glede na razplete okoli nje, ga je očitno morala pospešiti. » pravzaprav ne. vem kaj lahko drugega rečem – kaj za vraga june ? razumem, da si odšla, ter živela neke svoje sanje, ampak ti je bilo res tako zelo malo mar za očeta in zame, da se med prazniki nisi bila sposobna oglasiti in pogledati svojo družino? ne obtožujem te, ne jezim se nate, ampak ne razumem te, preprosto. « ni se ji dalo igrati te igrice nasmeškom in pogledov, ko je težko držala jezik za zobmi. bili sta sestri, a sedaj sta stali druga nasproti drugi kakor srednješolski sovražnici, tega pa ni mogla prenesti. mogoče bi zahtevala preveč v svojem malem popolnem svetu, če bi želela videti sestro v obleki za družice, ko bi hodila nekje pred njo, glede na to koga je ženila, ampak sama si je zadala vse skupaj, ko je poslala vse k vragu. drugi so samo nadaljevali svoje življenje.


[/b]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjune beckett
event plannerevent planner


Število prispevkov : 185
Reputation : 92
Join date : 01/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: apartment no. 24   Ned Jun 23, 2013 6:55 pm


tag; april


saj ni vedela, kaj točno je pričakovala. verjetno točno to, kar je dobila. da ji bo april ne glede na vse na stežaj odprla vrata njenega stanovanja in jo povabila v notranjost, jo sprejela nazaj k sebi. vsaj navidezno zavoljo skupnih genov. nameravala se je opravičiti za svoje nenadno izginotje, nazaj je prišla z namenom, da zakoplje stare skeletone z april in očetom. toda sedaj ko je na njena ušesa prišlo vse mogoče, se ni počutila več pretirano ponižno. opravičilo bo torej čista laž. ''hvala,'' je vljudno zamrmrala in obstala sredi veže, ko se je obrnila na petah nazaj proti sestri. na nek način sta si bili še vedno podobni – rahlo temnejši odtenek polti, velike oči, dolgi temni lasje, mamina postava. vendar nista več hodili naokrog z roko v roki ali letali naokrog med moškimi po gradbišču. vsaka je počela svojo stvar in v skupnem nista imeli več prav nič. ''ljudje odrastejo, se spremenijo. mislim, da obe to prav dobro veva,'' se je potrudila nadaljevati v istem vljudnem tonu. ''hja, v new yorku človek ne pride daleč v kavbojskih škornjih in z dvema kitoma. potrebno se je bilo prilagoditi in menda sem kot kameleon,'' se je rahlo nasmehnila. takrat sta v velikem mestu pristali obe, ostala je le ona, medtem pa sestro poslala nazaj na letalo domov. ni ji povedala, kaj namerava početi. zgolj nove in nove laži o tem, da je to načrtovala že ves čas. ''potrebnega bo nekaj navajanja nazaj na jug. ko sem hodila po ulici, se je zdelo, da se tukaj nikoli nič ne spremeni. iste trgovine, isti kič. iste zagrenjene ženske na klopicah ob cesti s svojimi obtožujočimi pogledi,'' se je namuznila. včasih sta nalašč paradirali mimo njih v prekratkih krilih.

''nisem rekla, da kasneje ne nameravam oditi kam naprej. nameravam ostati nekaj časa, koliko točno ne vem. zna se zgoditi, da se zopet naveličam in spakiram stvari ter grem naprej,'' je odvrnila. da, lahko bi odšla kam drugam. v večje mesto z boljšim poslom. a new orleans je bil ravno za vogalom in vse posle je lahko vodila od tukaj in še vseeno uživala v življenju na malce višji nogi kot nekdaj. ''hvala, čeprav sem... nervozna,'' je tokrat govorila resnico, ko je pomela dlani pred seboj in sklonila pogled. ''ne bi smela oditi, kakor sem odšla. morala bi priti s tabo nazaj in zaključiti vse. se posloviti. poravnati račune,'' je previdno izbirala besede, da je plesala po tanki liniji med resnico in lažjo. vedela je, da bi lahko določene stvari napravila drugače. bolje. toda končni rezultat bi bil vendarle isti – odšla bi v new york in vse pustila za seboj. bi bilo mar res komurkoli lažje, zgolj zato ker bi izrekla besedico adijo? ''imela sem delo. najprej študij, kasneje kariera... ni dobro opravičilo in res ni utemeljeno. ampak drugega kakor to da sem bila sebična ne morem reči. zavedam se svojih napak, april. pripravljena sem nositi posledice,'' je prikimala in stopila prek prostora ter naokrog iskala morebitne indikatorje o sestrini zvezi z njenim bivšim. ''pa ti, april? kako si? življenje?'' je pogledala prek ramena proti njej z nedolžnim nasmeškom. to je bila njena priložnost, da vse prizna naglas – zakaj je torej imela občutek, da tega ne bo storila? ''je oče še v naši stari hiši? jutri nameravam iti do njega,'' je zasukala pogovor v bolj plitve nerazburkane vode.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarapril beckett
fashion designerfashion designer


Število prispevkov : 157
Reputation : 38
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles

ObjavljaNaslov sporočila: Re: apartment no. 24   Sre Jun 26, 2013 7:18 pm



tag;june, sister :3
note; njah,njah fun,fun :3

april je nekoč mislila da med njo in june nikoli ne bo prišlo. ne leta, ne ljudje, ne laži in ne širni svet. da bosta vedno skupaj in proti vsem, da bosta tisto kar sta in bo med njima vedno vladala tista vez prijateljstva in sestrske naklonjenosti. nista imeli matere in nekako sta bili to druga drugi, ko oče ni mogel nadomestiti tistega ženskega priokusa in sta lahko le druga drugi zares pomagali. sedaj pa se je vse obrnilo. za vse kar je prej mislila da ni dovolj močno, da bi podrlo trdno vez med njima, je prav to storilo. lahko sta se prijazno gledali in toplo pozdravljali, toda v zraku ni bili istega občutja, katerega si lahko občutil dobrih osem let nazaj in vse prej. in tega se je zavedala tudi ona sama. » včasih ne samo ljudje, včasih tudi odnosi, « je dodala na njene besede in se ji toplo nasmehnila ob njenih in kasneje svojih besedah. sedaj bi morali se objemati, skakati od veselja, ter iz hladilnika prinesli vsaka sebi steklenico piva, namesto tega pa sta le stali tam v najbolj narodnem in neprijetnem trenutku dneva. » to je dobro. res da nisem živela v new yorku, a na sploh imajo velika mesta vpliv nate in na tvoj poklic, da tudi sama nisem več dekle v kratkem jeans krilu in karirasti srajci, ki sem jo rada zavezala okoli pasu, ko sem šla na gradbišče, « se je še tokrat pridružila njenim besedam in se bolj nasmehnila še enkrat spominom, kakor pa njej in njeni primerjavi s kameleonom. » vse je zagotovo tako kot si pustila, zgolj novi trači, ki jih ljudje tu radi širijo, ti so drugačni. mogoče kakšna malenkost več ali manj, vendar je vse v večini točno tako kot je bilo pred osmimi leti. navsezadnje pa tudi port charles ni ravno mesto, ki bi se drastično spreminjalo, ali pa bi se sploh lahko. « mesto je bilo še vedno tipično za vsako majhno mesto, kjer se je vsaka malenkost videla in slišala, ter se je o njej govorilo v nadaljnjem.

» no, saj bi bilo preveč, če bi dejansko upala, da so lahko stvari tako kot so bile poprej in smo spet z očetom trije mušketirje, kajne ? « je dejala in skomignila z rameni ob njenih planih. sama je imela namen ostati. ne glede na njeno željo po karieri, ki jo je opravljala tukaj od doma, ter nekajkrat skočila na letalo in za vikend ali minimalno teden odšla v večje mesto. kmalu pa njena pot ne bo zares samo njena, ter bo odvisna tudi od poti, ki si jo je sebi začrtal trevor. in samo ob misli nanj jo je stisnilo v trebuhu, ko je pogled dvignila k june in se okoli vsega počutila precej grozno, a ne krivo. » pa nisi. storila si kakor si sama vedela in znala. niti jaz niti oče nad to tvojo odločitvijo nisva bila vesela, ampak ni nama drugega preostalo, kakor da se sprijazniva s tem, « se je oglasil vnovič njen glas, » ne potrebujem opravičila, vsaj jaz ne. samo poskušam razumeti. od doma sem odšla s sestro z roko v roki, pristala v new yorku in zaporu, ter odkorakala nazaj domov brez sestre in posledično v novo življenje. « s tem ji je na nek svoj način povedala da jo je pogrešala v tem času. lahko je bila prasica do drugih in se ni vedla kot najbolj vzorna mlada dama in je bila v svojih prejšnjih letih precej divje dekle, a vedno je stala s svojo sestro in v njej videla edino zaupnico. to kar se je razpletlo med njo in trevorjem pa nikakor ni bila sled maščevanja, ampak sled usode. » jaz ? odlično. zaposlena sem kot modna oblikovalka, nekaj kolekcij sem že poslala v širni svet, a še vedno ostala doma. sedaj delam na novih skicah, « je začela z odgovorom in nato nakazala proti kupu papirja na tleh, kjer se je pod daleč videla sled svinčnika in barvic, ter se nato vrnila nazaj proti njej, » to pa je v večini vse. « lagala je, nekje vmes bi ji morala zaupati še o trevorju, a ni vedela niti kako začeti in kaj sploh reči. da je s povratkom nazaj v mesto nekje v nekem obdobju naletela na trevorja in preživela nekaj časa z njim, ta čas pa ju je privedel v zvezo, ter kasneje v zaroko in očitno kmalu v poroko ? » predvidevam. nimam nobenega posebnega odnosa z očetom več. med nama stvari niso več takšne kot so bile in to samo potrdi dejstvo da si mu bila ti vedno ljubša hčerka. saj mu ne zamerim. « skomignila je z rameni in se obnašala ravnodušno kolikor se je lahko in stopila do kuhinje. » boš kaj ? si žejna ? lačna ? « je vprašala nekje na pol poti do hladilnika. povedati ji bo morala. morala ji bo dati kozarec v roke, jo posaditi na kavč in ji povedati. saj ni bila kriva, zakaj se je potem nenadoma počutila tako ?

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjune beckett
event plannerevent planner


Število prispevkov : 185
Reputation : 92
Join date : 01/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: apartment no. 24   Čet Jul 04, 2013 1:23 am


tag; april


''imava čas, april. z nekaj truda utegneva tudi midve biti kot včasih – čeprav nisem povsem prepričana, če bi spet vdirala v carltonov senik, ker bi naju tokrat stari carlton res utegnil spraviti v keho zaradi vdora na tujo posest, hm,'' se je namuznila ob mislu na vse njuni pripetljaje v mladosti. o bog, začuda nikoli nista pristali v zaporu. no, new york je bil pač druga zgodba in tamkajšnja velemestna policija ni prav dobro prebavljala popivanja sredi trga, javnega razkazovanja in vpitja na policiste. čeprav sta se jim zdeli nadvse zabavni, vsaj tako je sklepala po njihovih v nasmešek uvihanih očeh in kako so se trudili ohranjati ustnice v strogi liniji, da jim ne bi ušel smehljaj. ''modna oblikovalka, kaj? in za nameček precej uspešna? očitno sva si dobro postlali,'' je bil tokrat njen nasmeh povsem iskren. marsikdo jima je napovedal povsem drugačno usodo. kako ju bo nekdo napumpal še pred koncem študija in bosta tičali doma s hordo otrok in možem, ki raje natepava sosedo. ''ravno zadnjič sem brala nek članek o tebi. ki je spotoma omenjal še mene. v lokalnem časopisu, se mi zdi, da je bilo? zraven je pisalo še, da se vračam domov in da se mi niti sanja ne, kakšno je stanje doma,'' je tokrat počasi napeljala na pravi razlog njenega obiska. morda pa bi jo morala vprašati naravnost, sploh ne pričeti igre šaha z njo in trevorjem. samo položiti vse karte na mizo in igrati na vse ali nič. ''mhm. poiskati bom morala stare znance. če bo vse po sreči, mi vsaj četrtina ne bo zamerila,'' je prikimala.

''ne vem. morda. bomo videli s časom,'' je bilo prav očitno, da dvomi v takšen izkupiček. nameravala je zakrpati odnos z očetom. nenazadnje ga je pogrešala in nazadnje ga je videla na letališču, preden sta odleteli v new york. kako mu bo pojasnila, da ga je zapustila, ker je hotela mamo? že tako je imela občutek, da mu je zlomila srce in rane bodo postale samo še globje, ko bo izvedel, da je raje iskala žensko, ki jih je vse zapustila, kakor da bi ostala pri edini starševski figuri, ki jo je kadarkoli poznala. ''šla bom do njega. najprej sama, potem greva lahko skupaj...'' je predlagala in prezrla tisti dodatek, o tem, da je bila njegova najljubša hči. morda res. prav tako pa je vedela, da je napravljala odločitve, ki jih ni odobraval. njena izbira fanta je bila ena od največjih. zmeraj je hotel, da se ozre naokrog po gradbišču in si najde preprostega skromnega delavca. seveda se je njen pogled vedno ustavil na vedno isti osebi. in oče bi verjetno tej zvezi že iz štarta podal blagoslov. seveda se je odločila narobe. ''dopoldne sem srečala jonathana,'' je nato spregovorila in tako mimogrede prezrla polovico stvari, ki jih je april izgovorila. ''trevorjevega brata,'' je dodala po nepotrebnem. ''ne, hvala april, ne potrebujem ničesar,'' je hitro zamahnila z dlanjo, a se na koncu le usedla navzdol na rob kavča. ''ko sva ravno pri trevorju. je še v mestu?'' je dvignila pogled proti njej in pristavila: ''tudi njemu sem dolžna opravičilo, čeprav mu gre baje zelo dobro. vsaj tako pravi jace.'' koliko priložnosti, da ji pove resnico, ji bo še morala dati? koliko?
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarapril beckett
fashion designerfashion designer


Število prispevkov : 157
Reputation : 38
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles

ObjavljaNaslov sporočila: Re: apartment no. 24   Pet Jul 05, 2013 7:49 pm



tag;june, sister :3
note; :3

» mislim da bi naju za začetek fantje na gradbišču bili več kot veseli, « je dejala in se morala, ne glede na to kako neprijetno ji je bilo gledati v sestro in vedeti kaj se je dogajalo v ozadju, nasmehniti iskreno kolikor je lahko. vdiranja na senik, gradbišče in na sploh njuno skupno preživljanje časa doma, je bilo nekaj kar ni mogla kar tako pozabiti. lahko se je oblekla v novo chanelovo obleko, ampak nekje globoko v sebi bi še vedno bila zgolj to južnjaško dekle v kratkem jeans krilu in karirasti srajci zavezani okoli pasu, ki ni ravno spremljalo trendov uglajenih mestnih dam. » jabolko ne pade daleč od drevesa in kri ni voda, « se je namuznila ob njenih besedah in vrgla iz sebe nekaj starih pregovorov na katere je naletela v svojem življenju. pravzaprav sta bili obe malce višje od očeta, ki je bil zgolj gradbinec in je v svojem delu neizmerno užival, medtem ko sta ona dve postali nekaj kar nihče ne bi rekel da bosta. june je vodila svoj posel in ona je kot južnjaško dekle oblikovalo modne trende in kvalitetne kose oblačil. prej bi morala po prerokbi ostalih pristati v krčmi in fantom deliti pivo, ter lastniku povzročati probleme, ko bi ob prvem povabilu takoj prisedla k vsaki mizi in popila kozarec ali dva z predstavniki nasprotnega spola okoli nje. zraven bi kje imela zapitega moža, ki bi spadal v tisti tipični koncept domačega življenja, ter divjega pamža na drugi strani boka. » saj se ti res ne sanja. mislim pustila si nas v eni obliki življenja, a vrnila si se v drugo. mene si pustila za seboj kot devetnajstletno dekle, ki ni imelo pred seboj nobene prihodnosti, medtem ko zares nisi imela v planu da se bo moj odnos z očetom ohladil. kar se pa tiče ostalih, ki so bili kakor koli povezani s teboj…tudi oni so odšli naprej, « ji je odgovorila na njeno pripombo o lokalnem časopisu, ter ponovno v vsem skupaj spustila dejstvo, ki je bilo v vsem skupaj še najbolj pomembno- da se je zaročila z njenim bivšim, » ljudje so zagotovo še zdavnaj preboleli. « sama pa je poznala eno osebo, ki bi ji resnično lahko zamerila, ter bi šlo vse skupaj njej v zelje, a če je sedaj stala v njenem stanovanju, bo kmalu tudi v trevorjevem.

» to bi rada videla njegovo reakcijo, ko bi nekje v ozadju pozdravil mojo podobo, « je začela in pustila povedi da je obstala nekje v napetem ozračju, ker je ni imelo smisla nadaljevati, saj je nekako lahko tudi june predvidevala kaj bi bilo. zadeva ne bi bila nič kaj prijetna, a mogoče sta lahko s skupnimi močmi dali očetu vedeti, da sta še vedno tu in ga imata obe radi in da je lahko vse tako kot je bilo prej. premogli so lahko tudi njeno zaroko z prepovedanim moškim in sestrin odhod, ter bili povezani tako kot poprej, navsezadnje si ni želela nič drugega, kot to da jo oče popelje do oltarja. » oh ? « se je zlomljeno izvilo iz nje, » june, vem kdo je jonathan. « sedaj ji je nekaj mogoče celo pravilo da je imela razlog da je tukaj, ki se ni navezoval na dolgo pozabljeno srečanje s sestro, ampak da ji je mogoče jonathan celo nekaj namignil. rad je imel takšne igrice in mešal je štrene na vsakem koraku in glede na njegov odnos s trevorjem bi mu zagotovo lahko z največjim veseljem malce začinil življenje. » mhm. v mestu je, « ji je na kratko odgovorila rahlo živčno in se uspel obrniti proti njej in se z dlanmi oprijemati roba pulta za njenim hrbtom. » zaročena sem, « se je uspelo naposled le spraviti iz nje in pri tem prezreti preostanek njenih besed, » predvidoma čez dober mesec, tam nekje, se poročim. « pogled je za trenutek spustila proti tlom in čez nekaj trenutkov vseeno uspela pogledati proti svoji sestri, » vendar najbrž sama že vse veš. brala si časopis, jonathan je najbrž dodal tudi svoj kotliček…«


Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjune beckett
event plannerevent planner


Število prispevkov : 185
Reputation : 92
Join date : 01/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: apartment no. 24   Tor Jul 09, 2013 12:51 am


tag; april


''morda bi res morali enkrat vdreti tja sredi delovnika. nesti sabo zabojnik piva in kup sendvičev?'' je predlagala, ker bi bila nadvse gnila oseba, če ne bi poskušala najti vsaj neke vrste sporazum. saj ni prosila, naj skupaj odideta v spa in se potita v savni ali si privoščita skupno manikuro. toda če bo tukaj ostala več kot nekaj mesecev, potem se je bo dolgoročno vsekakor izplačalo zakrpati vsaj nekaj starih vezi. ''nisem niti pričakovala, da se bo svet zaradi mene ustavil, april. ko sem šla, sem vedela, v kaj se spuščam. hotela sem, da greste naprej. vsi,'' se je namrščila, ker so rjavolaskine besede zvenele, kakor da sama pričakuje, da so vsi zlomljeni in užaloščeni, ker je odšla in jih pustila same. vedela je, da so šli naprej. nikoli ni bilo v njenem načrtu, da bi se vrnila in bi bilo vse isto – da bi kar odkorakala nazaj do trevorja in nazaj do svoje družine, kjer bi zahtevala, da nadaljujejo naprej od tam, kjer so ostali. to bi bilo naravnost smešno. ''um, čeprav... no ja, ne ravno vsi. z nekom sem bila v kontaktu oziroma... pustila sem mu občasno sporočila na odzivniku, da je vedel, da sem v redu. očitno vam ni povedal,'' je tvegala rahel nasmešek ob misli na osebo, do katere je nameravala iti takoj, ko se z april pomeni o vseh pomembnejših stvareh. ''v to ne dvomim. april, resno. ne pričakujem, da me bo kdorkoli sprejel z odprtimi rokami ali pa sploh trenil z očmi. nisem prišla nazaj, da bi obujala preteklost, res ne,'' je samo zamahnila z dlanjo nekam vstran in stopila na drugo stran pulta, da je stala nasproti sestre. ''je z vama res tako hudo, da ne bi mogla niti z mano na obisk?'' se je namrščila. ni ji metala v obraz, da je sama bila očetova ljubljenka. ampak nikoli se ji ni zdelo, da se april in oče ne bi tako dobro razumela. menda jo je vzljubil toliko bolj, ko je ugotovil, da ga ne bo na lepem zapustila kakor june? ''jonathan mi je povedal. s širokim nasmeškom,'' je prikimala in priprla pogled, ko se je april pričela ozirati navzdol in v konice svojih prstov, namesto da bi ji gledala v oči. ''pričakuje, da vaju bom sesula ali nekaj podobno absurdnega,'' se je zdaj sama zasmejala in glavo nagnila rahlo vstran. daj no, april, si je mislila. še zmeraj ni izrekla celega stavka in zdelo se je, kakor da obe plešeta okrog ognja, okrog te kočljive teme, ki se je nobena noče zares dotakniti. ''ti in trevor, kaj? kdo bi si mislil,'' je tako sama prebila led. ''in kdaj bi mi povedala? ko bi po nekem čudežu prišla nazaj v port charles na kak večji družinski dogodek in bi bil tam kup vajinih otrok? sem sploh vabljena na poroko?'' so se tri vprašanja usula iz nje. ne jezno. samo razočarano. morda je še vedno upala, da bo zanikala celotno novico. vendar je videla – po njenem izrazu, mimiki, telesni govorici. april in trevor sta bila definitivno zaročena.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content


ObjavljaNaslov sporočila: Re: apartment no. 24   

Nazaj na vrh Go down
 

apartment no. 24

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ let's set the world on fire :: nobel orchard avenue :: merry dove apartments-