KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.














the leading lady



the leading gentleman



best friendly connection



best family



best chemistry



honorary member



biggest ego



biggest sweetheart



should be a couple

idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share | 
 

 the pulse nightclub

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatarjackson sheridan
student of mathematics and physicsstudent of mathematics and physics


Število prispevkov : 121
Reputation : 34
Join date : 04/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: the pulse nightclub   Pon Jun 03, 2013 5:21 am

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcolton parker
tv series producertv series producer


Število prispevkov : 85
Reputation : 44
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: the pulse nightclub   Pet Jun 21, 2013 2:53 am



adrianna smitten 1

bil je prvi večer, ko je lahko spet po dolgem času prosto zadihal in se sprostil brez misli na to, da bo moral naslednjega dne spet garati, ker nihče ne bo znal narediti tistega, kar bo od njih zahteval. mnogokrat je izgubil živce, ker ga ljudje niso znali poslušati, ali še bolje rečeno, ker ga niso znali slišati. saj ni od njih zahteval nečesa bog si ga vedi kaj, samo preprosta navodila so bila, ki bi jih morali upoštevati. oni pa so begali gor in dol, izrazi na njihovih obrazih pa niso bili nič kaj podobni tistemu, kar je on rad gledal. in tiste dni je bilo tako, da ga je samo nekdo malce narobe in postrani pogledal, pa je bil že ogenj v hiši. ampak to je bilo vsaj za roka dveh tednov mimo, kajti šele tretji teden bodo spet začeli snemati naslednji del priljubljene televizijske serije, na kateri mora biti prisoten. še prej ga sicer čaka nekaj administrativnega dela, ampak to lahko opravi z nekaj telefonskimi klici, potem pa telefon za nekaj dni odloži v predal in pozabi kje je ključ. in ravno to si je želel tudi danes. nekaj časa zase, brez, da bi moral ob tem še koga poleg nadzorovati.obrnil je ključ v ključavnici, da je zaškrtalo, ko je zapustil hišo in se odpravil proti mestu. brez pretiranega vzhičenja in energije, je nekaj minut kasneje zakorakal v enega najbolj polnih in obiskanih klubov, ki ga je premogel port charles. v trenutku je pristal pri pultu in se očarljivo nasmehnil natakarici, pri kateri je naročil kozarec viskija, nato pa svoje oči usmeril proti klubu in dogajanju v njem. vroča in prepotena telesa povsod, klub pa nabit do zadnjega kotička. nič pa od tistega, kar si je v tem trenutku želel. v glavi je imel seveda podobo dolgonoge lepotice, srčkastega obraza, ljubkega nasmeška in zapeljivega pogleda. verjetno bi bil že prezahteven, če bi si zaželel še malo svojeglavosti od lepotičke, a vseeno dovolj nedolžnosti, da bo na koncu dneva peljala njegovim besedam in mu verjela. bil je pač ženskar, tako imenovana moška kurba in to so govorili že vsi. lahko bi se zresnil, si opral ime in enkrat za vselej zaprl usta vsem opravljivcem, ko bi se pokazal z nosečo žensko, ki bi bila po možnosti njegova žena. ampak ni jim dal tega, toliko raje jim je dajal veselje, ko so ga ujeli sedaj s to, zdaj z ono in pisali vse po svoje. in ravno, ko je kozarec nagnil k ustnicam, se je mimo njega sprehodilo dekle, ki bi vsekakor ustrezalo njegovim idealom in sedlo na stol poleg njegovega. brez večjega obotavljanja se je obrnil, z eno roko naslonil na pult in s pogledom prečesal temnolasko poleg sebe, »oprosti, ampak je ravnokar poleg mene sedel angel?« bila je samo še ena taktika njegovega bednega osvajanja, ki se je vsakomur zdelo tako prostaško in izrabljeno, a še vedno mu je vsakokrat prineslo nekaj novega, lepega. dekle bi ga mirne volje lahko odslovilo, ampak v trenutku je zapazil tisti rahel nasmešek na njenih ustnicah, ki je obljubljal drugače. tako ali tako, pa bi ji ugovarjal še predno, bi to sploh lahko storila. »prosim, pusti mi, da ti plačam pijačo angelček,« je ponudbo končal z vzdevkom, ki ji ga je obesil okoli vratu pred nekaj sekundami in pomigal natakarici naj pristopi bližje. »mimogrede, colton, colton parker,« ji je ponudil roko, glede na to, da dekleta še ni poznal, »in vem, da sem te oklical za angela, ampak smem izvedeti še tvoje ime?«
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avataradrianna bradford
librarianlibrarian


Število prispevkov : 21
Reputation : 4
Join date : 19/06/2013
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: the pulse nightclub   Pet Jun 21, 2013 4:16 am

colton, babe smitten2

ne glede na to koliko se je upirala svoji volji in iskala milijon različnih izgovorov iz misli ni mogla izbrisati povabila njenih prijateljic. že samo to, da je bil petek in je danes v službi delala le dopoldne in posledično zaradi tega večino dneva zabila za butaste stvari je bilo dovolj, da je vedno bolj razmišljala o obisku nočnega kluba v mestu. adrianna je v naročje vzela svojega tigrastega mačkona, ki jo spremlja od kar pomni. medtem, ko ga je nežno crkljala so njene misli odzvanjale le eno. vedela je, da če zapusti stanovanje in posluša nedolžne prošnje njenih prijateljic se bo zgodilo samo eno. zadnji mesec je njena zasvojenost prešla stopnjo normalnega, pravzaprav se ne spomni niti enega vikenda v preteklem mesecu in samo ob tem ji gre na bruhanje. a ne more pobegniti in boji se, da se njeno stanje slabša a si še vedno dopoveduje, da to se ne more dogajati njej in da je to seveda le obdobje. logično, v službi je veliko dela, vsi so pod stresom in saj je še mlada. zgolj obdobje. ob tej misli so se vršički njenih ustnic privihali navzgor in mali ljubljenček je v tistem trenutku skočil iz njenega naročja. njena stopala so se srečala s parketom in adrianna je iz omare povlekla zapeljivo črno obleko. z roko je segla po svojih laseh in dol potegnila rjavo elastiko, ki je še pred trenutkom skupaj držala njene lase. s svojim videzom nikoli ni preveč komplicirala oziroma nikoli ji ni bilo treba. 
zvok njenih pet, ki so udarjale ob tlakovane ploščice v mestu so odmevale v prazni ulici a bolj, ko se je približevala klubu, vedno bolj je prevladoval pridušen zvok glasbe in v naslednjih minutah je že veselo klepetala s svojimi prijateljicami, ki preprosto niso utihnile o tem, kako so vedele, da si bo premislila. le ena pijača, nič več. a ta se je spremenila v celo vrsto in seveda njene 'prijateljice' so jo že zdavnaj zapustile in jo pustile v družbi natakarja, ki ji je z veseljem stregel rundo za rundo. njen strah se je nekje pri tretji rundi že razblinil in zdaj se je le butasto smejala ljudem na plesišču. zagrabila je šop las in jih zapeljivo vrgla nazaj ter pogled usmerila na moškega, ki je sedel zraven nje. brez večjega interesa za njegovo družbo je že pošteno opita vstala z barskega stolčka in se z nasmeškom sprehodila ob barskem pultu. z očmi je še vedno bila osredotočena na plesišče in v tistem trenutku je bila skoraj prepričana, da se bo tudi ona znašla tam a njene noge so jo izdale. z rokami se je oprijela pulta in se sesedla na stol. njeni prsti so se srečali s trdo površino in začeli živčno štrkljati. med čakanjem na natakarja je poleg sebe zaslišala globok glas. glavo je zasukala proti njemu in v pičli sekundi so se v njene zapičile modrosive oči. za trenutek je zaprla oči in se poskušala zbrati. nekaj je zamomljala sama pri sebi in šele po tem, ko so njeni možgani sprejeli besede tipa pred njo je spregovorila. »mogoče. kaj pa če je hudiček?« adrianna se je nasmehnila in premerila neznanca pred njo. bil je urejen, privlačen a zelo osladen. v drugačni situaciji  bi brez večjih obžalovanj odkorakala proč in pustila tipa, da s svojimi obrabljenimi forami poskuša uloviti kakšno drugo žensko. a zdaj ji je bilo vseeno, želela se je zabavati in on je bil popoln material za zabavno noč po kateri se ne bosta več videla. »kaj pa če bi dobil kakšen drug vzdevek...veš, videz pogosto vara,« oboževala je kako zapeljiva je lahko bila namreč če bi jo srečali med delom ne bi nikoli rekli, da je ista oseba. »bond, james bond,« se je pošalila in s prstom podrsala po kozarcu, ki ga je pred njo postavila natakarica. z očmi je zašla na obraz sogovornika takoj potem pa na njegovo roko, ki jo je porinil pred njo. nežno je segla naprej in smejoče zmajala z glavo potem pa s prstom pomignila proti njemu. z ustnicami se je približala njegovemu ušesu. škoda, ker sta bila v klubu polnem ljudi, stokrat bolj zapeljivo bi zgledalo če bi mu zašepetala. »bradford, adrianna bradford« je rekla dovolj naglas ter se v istem trenutku umaknila proč in izpustila njegov močen stisk roke, ki jo je držal v njegovi neposredni bližini. kolena je spet usmerila proti baru in s tresočimi prsti poiskala kozarec. rjava tekočina v njem je v naslednji sekundi izginila in temnolaska se je spet obrnila proti njemu. spomnila se je svojih prvotnih namenov preden jo je izdalo njeno telo, ki je ni moglo več prenašati okoli brez nekoga na katerega bi se lahko naslonilo. ošinila je plesišče in spet temnolasca pred njo. z nasmeškom, ki je imel rahel pridih skrivnostnosti je stopila na trdna tla, ki so bila zaradi vseh politih pijač že precej lepljiva. njeni možgani so pomešali ime in priimek osebe pred njo in njena usta so premetanko samozavestno prenesla kot na pladnju. »carlton, upam da ne znaš samo govoriti ampak tudi plesati.« še zadnjič je njen pogled srečal njegovega in adrianna je obrnjena proč zakorakala v množico v ritmu premikajočih se teles.

p.s. i'm sorry if this sucks a lot, but i'm a bit rusty :$
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcolton parker
tv series producertv series producer


Število prispevkov : 85
Reputation : 44
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: the pulse nightclub   Pet Jun 21, 2013 9:22 am



adrianna smitten 1

moral je priznati, da si je dekle vsekakor zaslužilo njegovo pozornost. če ne z svojim izgledom pa vsaj z jezikom, ki ji je tekel kot namazan, čeprav je izgledalo, da je imela za seboj že kar nekaj kozarev opojne pijače. »toliko bolje zame,« ji je kratko in direknto odgovoril, ne povsem prepričan, ali bo sploh dojela na kaj namiguje. verjetno ubožica sploh ni vedela na koga je naletela nocoj in za njegove podvige še ni slišala. še enkrat, toliko bolje zanj, vsaj ne bo izgubljal časa z nepotrebnim opravičevanjem svojega slovesa. ampak glede na samo mladost, ki jo je izžarevala lepotička, se je dobro zavedal, da preveč direkten ne sme biti, sicer bo slej ko prej končal sam samcat z kozarecem viskija v rokah. in ko je enkrat doživel zavrnitev, mu je vse skupaj povsem padlo dol, znal je postati resnično pasji in po tistem se je ponavadi pobral naravnost domov. to se sicer ni dogajalo pogosto, torej je ponavadi ostal zadovoljen in nasmejan, ampak pri takšnih mladenkah se nikoli ne ve, kaj ga lahko preseneti. »videz ne vara, ampak lahko si hudiček, če znaš peljati v raj,« je zopet posegel po precej direktnih in predrznih besedah, kakor bi želel že takoj preizkusiti, kako daleč lahko pri rjavolaski v resnici gre, »sicer sem jaz tu, da to storim namesto tebe.« ob zadnjih besedah se je še sam malce zamislil nad seboj in osladnostjo, ki je kar vrela iz besed, ki jih je namenjal dekletu in s kratkim požirkom viskija odločil, da bo končal z pretirano osladnostjo. čeprav se je bilo za lepotičko poleg njega vredno potruditi,sodeč po vseh tistih atributih, ki jih je opazil, ko je korakala proti njemu in se skoraj sesedla na stol poleg njegovega. spremljal je njeno roko, ko je kozarec ponesla k ustnicam in je jantrna tekočina v trenutku stekla po njenem grlu, »počasi angelček, saj se ti nikamor ne mudi.« še vedno ni opustil vzdevka, ki ji ga je nadel že na samem začetku, čeprav je lahko opazil neodobravanje, ki ga je ob tem požel v njenih očeh. ko se je v nekaj zapičil, pač s tem ni tako hitro obupal, ozrioma se odmaknil od tega. in ravno tako se ni imel nobenega namena odmakniti od nje in jo prepustiti komu drugemu. ob omembi njenega imena se je rahlo namuznil. kaj hitro je namreč spoznal za koga gre. dekle je imelo svoj sloves. ampak ne toliko zaradi same sebe, kot zaradi svojih bratov, za katere je vedel, da znajo biti okoli svoje sestre precej zaščitniški. ampak v bližini ni opazil nikogar izmed njih, torej se ni imel česa za ogibati. »me veseli arianna,« ji je pokimal in se naslonil nazaj na komolce, ko sta se složno ozrla proti gruči ljudi, katerih prepotena telesa so se zibala v ritmu glasbe izpod prstov dj-ja na podestu. kotički njegovih ustnic so se ukrivili v rahel nasmeh, ko mu je pomignila proti mestu, ki sta si ga ravnokar ogledovala in počasi je pokimal, »samo pol tako dobro kot govoriti, ampak zate vse.« lahko bi končal za prvem delu stavka, tako pa je moral dodati še tisti osvajalski vložek, s katerim je samo še enkrat več potrdi, da je resnično navdušen nad njeno pojavo. ni čakal predolgo, da je nebi izgubil v množici, ko je odložil kozarec na pult in že v naslednjem trenutku je lahko začutila njegovo dlan na svojih bokih, ko ju je ustavil na sredini plesišča, jo zavrtel pod roko in jo ustavil tako, da ji je lahko zrl v obraz. ob tem ji je namenil enega tistih nasmeškov, ob katerih se je večina deklet topila, s svojimi dlanmi pa objel njen pas in jo potegnil bližje k sebi, »ne vem zate, ampak mene so učili, da dekleta ne smeš spustiti predaleč stran med plesom.« pojma ni imel kako bi mu to uspelo izvesti, če se nebi v naslednjem trenutku iz zvočnikov oglasila bolj mirna pesem, ki mu je več kot očitno šla na roko.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avataradrianna bradford
librarianlibrarian


Število prispevkov : 21
Reputation : 4
Join date : 19/06/2013
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: the pulse nightclub   Pet Jun 21, 2013 8:20 pm

colton smitten2

osladne besede so kar letele iz njegovih ust in dajal ji je občutek kot, da so del njegovega rituala. niti malo ni zgledal zatežen le preprosto zelo samozavesten. ob njegovih besedah se je le nasmehnila ali pa tiho zahihitala. če misli, da je le še ena neumna lepotička, ki se ji zašibijo kolena ob vsaki lepi besedi bo postala ravno to. ni imela energije, da bi mu dokazala nasprotno, hotela se je le zabavati. počasi je začela čutiti učinke pijače, ki jo je prej v družbi natakarja vztrajno zlivala vase. popolnoma je izgubila občutek za prostor in čas. zdelo se ji je, da izgubljata pomemben čas z vsem tem nepotrebnim klepetanjem, ko sta oba vedela ravno kaj bi rada drug od drugega. ampak res, tako je bilo bolj zanimivo. «ampak veš, vsak ima svojo predstavo o raju, kako veš da se bova srečala v istem?» namenila mu je nasmešek in glavo povesila nazaj. zazrla se je v barvne luči, ki so se nenehno vrtele nad njo, v njeni glavi se je zasedila zoprna bolečina, ko je vsa kri stekla proti njenim možganom. pogled je spet usmerila na njenega sogovornika. «mogoče pa se nama mudi, saj ne veš kaj vse še imam v načrtu zate,» je komentirala njegovo opazko, ki se je nanašala na njeno žejno grlo. še sama je v svojem glasu našla prizvok osornosti zato je za vsak slučaj na svoje besede navrgla še sramežljiv nasmešek. če bi jo opazoval nekdo zunanji, ni dvomila, da bi znal povezati zakaj se gre. morala bi biti bolj pazljiva. sledila je pogledu temnolasca, ki je kot zgleda iskal nekoga. ni rabila dolgo časa, da je lahko ugotovila za kaj gre in od kod tak odziv ko je omenila svoj priimek in ime. torej je poznal njene brate, oziroma vsaj njihov sloves. a nekako ni dobila občutka, da bi ga to kakorkoli odvrnilo od nje in njene družbe. sicer ni vedela ali je to zaradi tega, ker mu je prav vseeno s kom preživlja večer oziroma noč ali pa v prostem času trenira boks. v obeh primerih ji je bilo vseeno. še zadnjič je premerila temnolasca ob njeni strani, ki je naslonjen na komolce pogledoval proti njej, ko je izginjala v gruči ljudi. za sabo je zaslišala njegov glas in njegove besede so ji kotičke njenih ust privihale navzgor. ni minilo dolgo, ko je začutila še njegove roke na svojih bokih. s hrbtom se je naslonila na njegove prsi a še v istem trenutku se je znašla obrnjena naprej, ko jo je samozavestno zavrtel pod roko. rahlo se je namrščila potem pa se z ustnicami spet približala njegovemu ušesu, «lažnivec.» bil je odličen plesalec, ali pa se ji je to samo zdelo glede na to, da se je sama, ki nikoli ni bila dih jemajoča plesalka znašla ravno na sredini plesišča in zdelo se ji je, da trenutno rastura. najbrž ona ni blestela, ampak on zagotovo je. lagala bi, če bi rekla, da ji srce ni rahlo poskočilo, ko jo je potegnil bližje k sebi in s svojimi dlanmi nadzoroval njene gibe. z nasmeškom na ustih je zmajala z glavo, «nasprotno, mene so učili, da moraš biti čim dlje od fanta ampak reciva, da bo vsaj eden od naju kršil pravila.» on ni izgubljal časa in ona ga zagotovo tudi ne bo. gibanje množice na plesišču vključno z njima se je upočasnila in adriannine roke so se nežno sprehodile do ramen temnolasca pred njo in se ustalile na njegovem vratu. če ne bi verjela, da se to dogaja samo v filmih bi mislila, da pozna dj-ja saj je bil čas popoln. zazrla se je v njegove modrosive oči, «spominjaš me na volka,» je iznenada nerodno bleknila in se napako odločila popraviti z nasmeškom. očitno ni mogla pobegniti njenemu pravemu jazu tudi če si je želela. začutila je njegove roke, ki so potovale po njenem telesu in ugotovila je, da ga niti njena neumna izjava ne bi in ga ni zmotila. sama pri sebi se je spraševala zakaj to počne, ko ve da se obnaša kot najlažje možno dekle. dobil jo je s kupom osladnih, klišejskih besed nad katerimi drugače ne bi bila prav nič navdušena. a nekaj, mogoče alkohol, mogoče to, da je bil to njen izhod iz realnosti ji je dajalo občutek, da s tem ni nič narobe. zaprla je oči in se poskušala prepustiti glasbi, njena glava se je znašla na coltonovih prsih in čutila je, da bo kmalu zaspala, če se ne spravi v gibanje. takoj, ko se je zavedla kaj njeno telo hoče, se je postavila pokonci, v pogledu temnolasca je zaznala nekaj neodobravanja a vedela je, da ga njeno naslednje dejanje ne bo preveč motilo. namenila mu je bežen nasmešek preden se je počasi približala njegovim ustnicam s svojimi in jih združila v poljub. njeni prsti so prečesali njegovo zatilje in se na koncu nežno prepletli. želela je nekoga, ki bi želel njo. 
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcolton parker
tv series producertv series producer


Število prispevkov : 85
Reputation : 44
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: the pulse nightclub   Sob Jun 22, 2013 9:36 pm



adrianna smitten 1

posmehljivo jo je premeril in vnovič naredil požirek viskija iz kozarca, ki ga je pred tem spretno vrtel med prsti, »vidim, da si moj tip angela, torej živiš v mojem raju.« bil je vešč v tem kar je počel in še nobeno dekle mu ni očitalo njegovih besed, ki jih je prodajal kakor med. bilo jih je nekaj, ki njegovim sladkim besedam in čarom pač niso želele takoj podleči, ampak to je pomenilo samo dodatno zabavo zanj in večji izziv, ki si ga je ravno zaradi tega želel toliko bolj opraviti in doseči tisti cilj. saj, včasih se je še njemu zdelo, da ženske prevečkrat jemlje zgolj kot objekt poželenja, ampak dejstvo je bilo, da do nobene ni nikoli čutil toliko, da bi si jo lahko zamišljal še kot kaj drugega. še najbližje temu, je bila takrat rosemarie, če ne bi prehitro spoznal, da ni vse tako svetleče in lepo, kakor je na začetku močno upal, da bo. in temu je sledilo tisto, kar je ponavadi sledilo vsaki njegovi zvezi. kreganje, jeza in posledično je kaj hitro preživel noč kjer drugje kot pa doma, česar nobena od njegovih deklet ni ravno najbolje sprejela. ja, zaveda se je da je navaden prasec, ampak tega očitno ni na noben način nameraval spremeniti. nekoliko je privzdignil obrvi in desni kotiček njegovih ustnic se je uvihal v polovičen nasmešek, »torej poleg tega, da si lepotička, si za povrhu še dominantna? če jaz nisem srečnež.« komentiral je njeno izjavo in njegove misli bi bile lahko povsem nedolžne. ampak glede na način, kako je temnolasa lepotička povedala slednje besede, si je lahko zamišljal vse kaj drugega kot nekaj nedolžnega. in nič je ni motilo, ko je svoje roke ovil okoli njenega malega telesca in jo stisnil tesno v svoj objem, da je lahko čutila bitje njegove srca. »jaz ne lažem ljubica,« se ji je nasmehnil, ko se je sklonil proti njej in ji besede zašepetal v uho, »vsak postane dober plesalec, ko ima poleg sebe takšno kot si ti.« spolzel je z dlanmi nižje po njenem hrbtu in se ustavil na njenih bokih, kjer je lahko kontrolirano nadzoroval njene gibe, ki so se skladno vrstili za njegovimi. dekle je imelo smisel za ritem in glasbo, čeprav ni bil povsem prepričan ali je to posledica talenta, ali alkohola, ki je več kot očitno nocoj stekla po njenem grlu v velikih količinah. za trenutek je pomislil, da gre vse preveč na rahlo, da je bilo že prelepo in bi bilo mogoče celo dobro stvar malce popestriti in jo oviti v kaj kompliciranega, malce zaviti njuno igro. »oh kaj pa vem, v resnici ne bi bil rad kriv, da sem izkoristil pijano dekle,« jo je pogledal s svojim prodornim pogledom, ko je prečesaval njen obraz. popolna obrazna struktura kosti, dolgi temni lasje, ki jih je vedno tako oboževal, oči v katerih bi vsakdo lahko zaplaval in nasmešek, s katerim je verjetno razorožila večino moških. a izgledala je tako mlada, da ga je skoraj bilo strah biti v njeni družbi. poleg tega se je dobro zavedal, da si bo nakopal probleme, če bradfordovi princeski naredi kaj, česar njeni bratje nebi odobravali. in iskreno povedano, v njegovih mislih je bilo vse v nasprotju z zahtevami njenih bratov. če je še pred nekaj trenutki premišljeval, pa ga je njen poljub zbudil nazaj v realnost. vrnil ji je poljub in svoje roke še tesneje ovil okoli njenega pasu in prekinil tiste nekaj razdalje, ki je med njima nastala ob pogovoru. lahko je čutil, kako je njeno telo zadrhtelo v vsakem trenutku, ko jo je potegnil bližje k sebi in kako so njene ustnice zatrepetale vsakokrat, ko se je k njej stegnil po vnovičen poljub, »ti pa ne izgubljaš časa kaj ljubica?« lahko se je zazrla v nagajiv nasmešek, ki je počival na njegovem obrazu, ko sta se za nekaj trenutkov odmaknila drug od drugega. glasba je bila vedno bolj glasna in množica okoli njiju se je zdela vedno večja. premeril je njen obraz in se počasi sklonil k njej, kakor bi si želel še enega poljuba, vendar tik pred zdajci spremenil smer k njenemu ušesu, »želim si te.« vse skupaj je povedal v borih treh besedah in glede na njeno igro poprej, je lahko predvideval, da si želi istega kot on. razen, če ni bila še ena tistih, ki so se samo igrale.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avataradrianna bradford
librarianlibrarian


Število prispevkov : 21
Reputation : 4
Join date : 19/06/2013
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: the pulse nightclub   Ned Jun 23, 2013 8:13 am

colton 
tell me, če gremo mal prehitro (;

na trenutke se ji je zdelo kot da dela napako, v njenih mislih se je odvijala prava vojna in večkrat je že bila pripravljena odkorakati proč od privlačnega temnolasca. ni bilo prvič, da bi se počutila tako bipolarno kot se je sedaj. to se ji dogaja pravzaprav že od kar pomni, že od kar se je zgodilo, od kar je umrla njena mama. njena osebnost izgubljena nekje v preteklosti vedno, ko je pod vplivom raznih substanc zaide nekam drugam. zazrla se je v njegovo podobo in se zdrznila ob njegovem nasmehu, njegove besede so bile sladke, celo presladke za njen okus in večkrat se ji je vklopila rdeča luč, da tip pred njo ni tisto kar bi ji bilo drugače všeč, no, vsaj osebnostno ne. a nikakor se ni mogla premakniti proč od njega. ona je bila lahek plen, a on še lažji. bilo je pravzaprav zelo preprosto, oba sta hotela le eno in oba bosta to dobila. zdelo se ji je le, da je to za njega veliko bolj pogosto dejanje kot zanjo a to je ob vsem tem dogajanju ni zmotilo. adrianna je včasih strašila še sama sebe, že to, da se spusti na takšen nivo, ponuja sebe nekomu preprosto zaradi tega, ker se trenutno počuti osamljena, da afere z moškim, ki je svoje srce že obljubil drugi niti ne omenjamo. bilo je grozno, a resnično, čeprav je imela občutek, da veliko bolj trpi ko se trezna sprehaja po ulicah port charlesa bi sama sebi morala priznati, da si je veliko bolj všeč, ko ni pod vplivom svojega prikritega sovražnika. ob njegovih besedah se je nasmehnila vedoč, da ga v njegovi igri ne more premagati in pravzaprav nocoj noče niti biti zmagovalka. šlo je le za igro. zadrhtela je, ko se je približal njenemu vratu in ob tem zagrabila za njegove roke kot opozorilo. čeprav opita je kot zgleda še vedno želela svoje zidove visoko postavljene pred njo, čeprav je bilo za to že nekoliko prepozno. bilo je v bistvu precej grozno, kako je ves ta čas on kontroliral celotno stvar, bil je veliko bolj spreten kot ona čeprav je ves ta čas dajala občutek, da tudi ona ve kaj počne. a zdaj jo je popolnoma razorožil, bila je brez zaščite. «pijana? jaz? oh, ne bi rekla,» je zmedeno odvrnila, čeprav ni ravno vedela zakaj zanika, ko sta oba vedela resnico. «sploh pa, se ti ne zdi da je že nekoliko prepozno za to?» namignila je na njegove roke, ki so brez sramu potovale po njenem telescu v ritmu počasne pesmi, ki se je še vedno vrtela v ozadju. pogled je usmerila navzgor, da se je srečala z njegovimi očmi, kljub temu, da je veljala za visoko dekle in je nosila še tistih nekaj centimetrov na petah je bil temnolasec še vedno višji. želela je, da se čimprej konča, ni si bila podobna ne ta večer in ne prejšnji teden, ko se je spet začela videvati z njim a zdaj je bilo popolnoma vseeno. bila je tu, tega si je želela in sama se je spravila v to. ko je prvič prekinil njun poljub se je ponovno nagnila naprej proti njegovim ustnicam a tokrat je on spremenil smer. «res, da je noč še mlada ampak res ne bi rada izgubljala nepotrebnega časa, saj razumeš ne?» je zapeljivo rekla in bila še sama presenečena nad svojimi besedami, ki so na trenutke zvenele kot momljanje. zopet je zadrhtela, takoj ko je zaslišala njegov glas in ko je njegova sapa nežno udarila ob njeno uho. takrat jo je imel pod popolnim nadzorom. zaprla je oči, uživala v ekstazi, ki jo je prevzela, odprla pa takoj, ko je bila pripravljena odgovoriti a odgovora na besede, ki jih je hotela slišati ni imela. obrnila se je proč in počasi izginjala v množici plešočih ljudi, ki se v tistem trenutku ne bi mogli še manj zmeniti zanjo. coltonovo roko je že zdavnaj a popolnoma namerno spustila in se vsakokrat ozrla nazaj, da bi videla njegov pogled, ki je bil usmerjen samo nanjo. uživala je v tem, da je zdaj on lovil njo in ne ona njega, čeprav je globoko v njej še vedno bival strah, da se je bo naveličal. ko se je končno prebila do konca plesišča se je naslonila na vlažen zid ob izhodu. bolečina v nogah bi jo zaradi pet marsikdaj popolnoma ubila ampak zopet, zaradi popite količine alkohola ni čutila ničesar. čeprav ni želela izgledati ranljivo in tako zelo potrebno njegove bližine si ni mogla pomagati, ko je pogledovala po množici za njegovim obrazom a, ko se je želen temnolasec pojavil pred njo je iz sebe spustila le tih izdih in ga povlekla k sebi. z očmi je prečesala njegove ustnice in sledila linji njegove čeljusti, ki se je izrazito pojavila. ustnice je privihala v rahel nasmešek preden se je potopila v strasten poljub. že od njunega prvega poljuba je vedela, da ima za sabo vrsto izkušenj, vedel je ravno kako zdrseti z roko po njenem hrbtu, vedel je ravno koliko si lahko dovoli pri njeni zadnjici in če bi lahko obrazložila kako privlačnega ga je to delalo bi, ampak preprosto ni mogla. «ne bi rada govorila še zate, ampak mislim, da bi bil čas da se spraviva od tu.» njene dlani so se nežno sprehodile od njegovih čvrstih ram preko njegovih prsi, kjer so se tudi ustavile ko je čakala na njegov odgovor medtem pa živčno grizla svojo spodnjo ustnico.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarwade bradford
construction workerconstruction worker


Število prispevkov : 83
Reputation : 62
Join date : 07/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: the pulse nightclub   Pon Jun 24, 2013 2:07 am

sploh ni vedel, kaj za vraga je počel v tem klubu. bilo je preveč ljudi, prevelika gneča in preveč znanih obrazov, ampak tokrat mu res ni bilo mar. tokrat se je počutil drugače; bilo mu je vseeno, ali je bil v svojem domačem okolju ali nekje drugje. k vragu, bilo mu je vseeno, če je sploh bil. june ga je z vsem skupaj popolnoma vrgla iz tira in še zdaj ni mogel povsem dojeti, da ga je dejansko pripravila do tega, da ji je povedal… vse tisto sranje, ki ga je pač povedal. in najhujši del vsega skupaj je bil, da je mislil popolnoma in do konca resno. stal bi ji ob strani. bil bi tam za njo, vedno. ampak odločila se je – odločila se je veliko prej, da je sploh zakorakala v njegovo stanovanje in tokrat wade ni mogel storiti ničesar. to ga je jezilo bolj, kot bi bil pripravljen priznati. ni vedel, zakaj je vse skupaj občutil kot bolečino – kot poraz, prekleto. skušal je te zoprne občutke utopiti v alkoholu in ko je popil svoj drugi viski tega večera, je zapustil svoj stol pri baru in se skozi gnečo nepotrpežljivo podal do stranišč. čudno – glede na to, koliko ljudi je bilo v klubu, je bil hodnik na poti do stranišč popolnoma prazen. edini zvok je bila oddaljena glasba, zaradi katere so stene narahlo bobnele – ali pa bi, če bi se naslonil nanje. sam pri sebi se je namrščil, potem pa dvignil pogled in se soočil s parom oči, ki ga ni pričakoval.
katie thompson. nazadnje, ko jo je videl… no ja, nazadnje ko jo je videl, je bil wade. tipični, idiotski wade. a odkar je izrekel tisto besedo, ga je skelela na robu jezika in vse skupaj je poslal k vragu, ko se je z hladnim izrazom na obrazu podal do nje. stala sta pred ženskim straniščem – ravnokar je prišla na hodnik in on ji je zablokiral pot. kako zelo tipično. »stoj,« je dejal, da bi jo ustavil, še preden bi karkoli rekla ali storila. to je moral dati iz sebe in njegova hladna odločnost je bila dovolj trmasta, da ji ne bi dovolil. »ne bom ti kaj naredil in nisem tukaj zato, da bi se s tabo prepiral. v bistvu nisem tukaj zato, ker bi vedel, da si tudi ti tukaj, ampak to ni bistveno,« se je namrščil, ko je zašel iz glavnega namena. »oprosti, katie thompson. oprosti, ker sem bil nazadnje tak kreten in ker sem rekel in storil vse, kar pač sem. ne bi smel in zato se ti opravičujem,« je s pogledom zavrtal naravnost v njene oči. opravičila. kdo bi vedel, da so tako preprosta, ko ti je bilo vseeno za cel svet?



tagged: lovely katie! 
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarkatie thompson
actressactress


Število prispevkov : 153
Reputation : 49
Join date : 25/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: the pulse nightclub   Pon Jun 24, 2013 2:44 am



tag, wade smitten 1

Njene misli so v zadnjem času tako bezljale, da jih ni bila sposobna pomiriti, četudi se je še kako trudila. Misli o tem, kako bo morala nekaj storiti. To, kar se je zgodilo z Brianom.. se prav nikdar ne bi smelo zgoditi, to je  vedela, a vedela je tudi, da tako več ni šlo naprej. Ni bila tip človeka, ki bi varal, prav nikdar ne. Vseeno je to storila in zdaj bo enostavno morala plačati za to. Alexandru bo vrnila prstan. Tudi na Briana bo pozabila – ni hotela pokvariti njunega prijateljstva. Morda bi morala za nekaj časa izginiti. Ko se bo soočila z Alexandrom, bo preprosto odpotovala. V Anglijo ali na Irsko, kjer so imeli Thompsoni daljne sorodnike. Morda v Italijo. Zmeraj si je želela v Italijo. Morda v Grčijo, na kak osamljen otok. Tako bi bilo zanjo še najbolje. Nikjer ne bi bilo nikogar, ki bi ga lahko prizadela in nikjer ne bi bilo nikogar, ki bi lahko prizadel njo. Vse bi bilo dobro. Zlila bi se z okolico. Po nekaj trenutkih ji je postalo jasno, da vodo na svoje roke naliva že vse predolgo in da ob sosednjem umivalniku temnolaska prav očitno strmi vanjo, kakor da je zmešana. Ugasnila je curek, iz tiste plastične škatle je vzela dve papirnati brisači in si obrisala roke, med tem ko je ujela svoj odsev v ogledalu. Njene oči so izgledale bolj utrujene kot kdajkoli prej, verjetno zaradi živcev, a vedela je tudi, da se že dolgo ni počutila tako zelo živo. Nenadoma je bilo namreč njeno življenje.. preprosto toliko bolj resnično. Uživala bi, če ne bi bilo tiste zadnje skrbi, tistega zaročnega prstana, ki ga je, čeprav njena ločitev še ni bila povsem dogovorjena, že izmaknila iz prstanca. Zdaj ga je hranila v vrhnjem predalu v dnevni sobi, dokler se znova ne sreča z njim. Potem.. potem bo konec. Zavzdihnila je, kakor da bi ji primanjkovalo zraka in prostora za razmišljanje, nato je papirnate brisače odvrgla v koš in se odpravila nazaj v klub, popolnoma pripravljena, da zvrne še kak gin tonic – dva sta že šla skozi in vedela je, da bo po tretjem pijana – in morda pozabi na vse skupaj. Zadnje dni je pila veliko več, kot kadarkoli v svojem življenju. Že je bila na poti po hodniku, ko ji je načrte prekrižal par znanih oči. Skoraj se je prestrašila; primorana je bila zajeti sapo, ko se je naenkrat prislikal pred njo, veliko višji, veliko močnejši. Wade Bradford. Gotovo je bil v sorodu z Brianom, je tisti trenutek pomislila. Tukaj so bili tako ali tako vsi bratranci in sestrične, bog si ga vedi v katerem kolenu, sicer. Nekoliko se je namrščila, ko je pričel govoriti; bilo ji je neverjetno neprijetno, z ljudmi ni marala biti v slabih odnosih, ne glede na to, kdo so bili, kaj so storili. Očitno je usoda že drugič hotela, da se znova srečata; morda je bilo nekaj kemije na njuni podobnosti, ki ju je vlekla drugega k drugemu. »Jaz..« je zamežikala z očmi in izjecljala, ko je izrekel svoje opravičilo. Tega ni pričakovala, to vsekakor ne, je pa to ekstremno spoštovala. Za nekaj trenutkov ga je skoraj bebavo opazovala, dokler se ni končno usulo tudi iz nje: »Tudi jaz sem se obnašala naravnost kretensko, oprosti, Wade Bradford.«


_________________


« & if you're offering me diamonds and rust i have already paid. »
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarwade bradford
construction workerconstruction worker


Število prispevkov : 83
Reputation : 62
Join date : 07/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: the pulse nightclub   Pon Jun 24, 2013 3:04 am

bila je ena od ljudi, ki jih vsekakor ni pričakoval tukaj. še vedno je bila tako prekleto ljubka s tistimi svetlimi lasmi in velikimi očmi. izgledala je tudi srečnejša, po svoje – čeprav je bilo zelo verjetno, da se je wade preprosto motil ker nikoli ni bil tako zelo dober z ljudmi. niti se ni trudil, da bi bil – ljudje so bili pač tam in nikoli ni bilo zares pomembno, kaj so si mislili o njem, ker je bil on sam na povsem drugem bregu kot večinska populacija tega malega, zoprnega mesteca. nihče ga ni razumel in on ni razumel nikogar. krasno. to je bilo krasno. ampak katie je vsekakor dolgoval opravičilo. način, s katerim je ravnal, ko jo je nazadnje videl… ni bil ravno ponosen, vsekakor ne. poleg tega je imel na pesti še vedno spominek na svoj jezen udarec. nepremišljeni, vročekrvni wade. tako zelo tipično zanj. moral se ji je samo opravičiti; ji povedati, da mu je bilo žal in da je ravnal napačno. to je tudi storil in se počutil nenavadno ponosnega sam nase – ali pa se je tako le prepričal, da je prekril tisto praznino, ki ga je glodala. morda je imela prav. v mislih mu je še vedno odmeval njen glas. je bil res takšen do ljudi? ponavadi. načeloma da. ampak ni si mogel pomagati; nikoli ni premišljeval in nikoli ni bil pretirano zavzet za to, kaj si kdo drug misli.
zdela se je presenečeno, ko je spregovoril. ujel jo je nepripravljeno – morda se je navsezadnje le motila o njem, čeprav je vedel, da je imela zelo prav. ko je obmolknila, je bil na vrsti on, da je presenečeno zamežikal vanjo. »jaz… mislim ti –« je začel, se zbral in zmajal z glavo, medtem ko se je moral nasmehniti. »ne, ne rabiš se opravičevati. najbrž si celo imela prav, kdo bi vedel,« se je namrščil sam pri sebi. nekaj čudnega se je dogajalo z njim in to mu ni bilo popolnoma všeč, ampak v sebi je imel dovolj alkohola, da mu niti ni bilo mar. »in zdaj ko sem ti povedal da mi je žal, veš. in to je dobro, najbrž. nisem navajen tega,« se je še enkrat namrščil. zakaj je moral dodati to? za to ni bilo prav nobene presnete potrebe. kreten. pogled je uprl vanjo in se nenadoma povsem nepričakovano nasmehnil. bila je čudovita – morda se tega ni popolnoma zavedala, a na njej je bilo nekaj, kar je pritegnilo pogled. zato je bila tudi tako dobra pri svojem delu. nenadoma je nekdo zakorakal mimo njega po hodniku in povsem avtomatsko se je prestavil bližje k njej, preden bi se tisti človek zaletel vanj. sploh mu ni posvečal pozornosti, pravzaprav je bil nepomemben, ampak njegove misli so bile zdaj tako ali tako dokaj zaposlene s svetlolasko, v neposredni bližini katere je stal. »in ne rabiš več skrbeti, ker sem dojel sporočilo in niti ne bom več poskušal, prav? lahko greš, katie thompson. lahko normalno živiš naprej,« je obljubil, medtem ko je njegov pogled počasi zdrsnil do njenih ustnic. tisti poljub sploh ni bil tako slab.




tagged: lovely katie! 
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarkatie thompson
actressactress


Število prispevkov : 153
Reputation : 49
Join date : 25/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: the pulse nightclub   Pon Jun 24, 2013 8:59 am



tag, wade smitten 1

Nekaj tako nenavadnega je po njenih izgovorjenih besedah obtičalo v zraku, da je za trenutek povsem zmrznila. Videla je lahko presenečenje v njegovih očeh, kakršno se je pred nekaj sekundami pojavilo tudi v njenih in nekako ni vedela, kaj sploh naredi. Je rekla kaj.. narobe? Ne, gotovo ne, edino prav je bilo, da se je tudi ona opravičila, kajti navsezadnje sta oba vedela, da je ime on prav toliko prav kot ona. In potem se je zgodilo nekaj nenavadnega. Wade bradford se je toplo nasmehnil. Čisto iskreno, prav nenavadno zanjo. Nerodno se je nasmehnila še sama, ob čemer je pozorno prisluhnila njegovim besedam. Bil je povsem.. drugačen. Želel je delovati povsem naključno, kakor da se je vsega na svetu loteval povsem mimogrede, a zdelo se je, da se je – morda – nekaj v njem spremenilo. Kakor se je nekaj spremenilo tudi v njej. »Ne, jaz.. mislim,« je hotela zdaj oporekati, čeprav zaradi nenadne evforičnosti, ki jo je pravkaršen pogovor sprožil v njej, že v naslednjem trenutku ni več vedela, kaj je hotela reči. Bila je skorajda očarana nad to različico Wada, o kateri nazadnje, ko sta se videla, ni bilo ne duha ne sluha. Prikorakal je do nje in se ji opravičil. Tako enostavno, tako.. tako lepo. Tako blazno netipično za človeka, kakršnega je v njem videla, ko sta se prvič srečala. Ko sta.. o bog, znova se je ob njem počutila kot trapasta najstnica, ki je svoje oči upirala v njegove temne in skrivnostne, kakor da bi jo tam nekaj kot magnet vleklo k njemu. Wade bradford je bil zanjo nevaren. A zdaj se tako ali tako več ni imela braniti pred ničemer. To, kar je hotela tako skrbno obvarovati, lastno integriteto – to je tako ali tako že izgubila v trenutku, ko sta z Brianom pogledala predaleč v kozarec. »Jaz.. Mislim, rekla bi, da si zelo uspešno opravil,« se je počasi nasmehnila, ko ji je priznal, da tega ni pogosto počel. Ne, ni si mislila, da bi lahko. Bil je.. nenavadno drugačen. Spraševala se je, če se je tudi v njegovem življenju zgodil nek velik premik, ali pa je samo – preprosto – sklenil, da se bo spremenil iz lastne močne volje. Kdo bi vedel. Nekdo je stopil mimo njiju in Wade se je primaknil k njej, da bi se umaknil neznancu, in nenadoma je spet njeno telo spreletel močan val.. nečesa, kar je občutila že nazadnje. Nečesa, kar je v njej sprožil Wade Bradford, samo on. Še sebi jo je bilo to sram priznati, a v njej je vzbudil takšno nenadno poželenje, da bi najraje.. »Ampak..« kot bi jo zagrabila panika ob njegovih zadnjih besedah. »Ampak jaz nočem..« je počasi zmajala z glavo, zdaj so se tudi njene oči povesile k njegovim ustnicam, nato se znova dvignile nazaj, kakor bi čakala na nek signal, da lahko stori to, kar si tako obupno želi.. in še preden bi lahko dvakrat premislila, je svoji roki dlani privila na njegovo zatilje in se z ustnicami prilepila na njegove, bolj željno, kot se je najbrž kadarkoli privila h komurkoli.


_________________


« & if you're offering me diamonds and rust i have already paid. »
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarwade bradford
construction workerconstruction worker


Število prispevkov : 83
Reputation : 62
Join date : 07/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: the pulse nightclub   Pon Jun 24, 2013 9:33 am

še vedno je od daleč odmevala glasba in še vedno sta bila bolj kot ne sama v tistem majhnem hodniku, ki ga je zelo dobro osvetljevalo nekaj luči, ki so jih naključno razporedili po zidovih in ki so metale svetlobo na njen obraz. imela je porcelanasto polt; samo lahno obarvana lica so mu dala vedeti, da ji morda sploh ni bilo tako vseeno za tisto opravičilo, kot bi morda mislil, da ji bo. pa saj ni vedel, kaj je pričakoval od nje, ko je takole zakorakal proti njej in kar… izjavil tiste besede, ki jih je moral. najbrž nič posebnega – najbrž se je hotel samo obrniti in potem oditi naprej po svojih poteh, popiti dovolj viskija, da bi pozabil na june in na dogodke zadnjih dni. to je bil originalen načrt. a zdelo se mu je, da se to počasi spreminja. nekaj je bilo na njej – nekaj tako zelo prekleto posebnega, da tega ni znal definirati. ni bila posebna v istem smislu kot kdo drug – samo tako, na njej je bilo nekaj očarljivega in nekaj, kar ga je z vso močjo pritegnilo, ko ji je stopil bližje. »prav,« se je nasmehnil ob njenih besedah, »potem bom to vzel kot kompliment,« se je odločil in s pogledom zavrtal v njene oči. najraje bi jo kar vprašal, kaj je bilo na njej, da ga je s tako nenavadno močjo privlačila, ampak potem… potem bi se stvari spet lahko čudno odvile in vsekakor je bilo eno opravičilo na dan dovolj, če ne celo preveč zanj. ampak ne, vsekakor ne preveč. ravno prav.
rahlo se je namrščil ob njenih besedah, ne povsem prepričan, kam je ciljala z njimi. ona – ona kaj, natanko? ugotovil je, kaj je želela. opazil je tisti pogled in ji dovolil, da se je nenadoma premaknila in ga poljubila; privila svoje telo k njegovemu, ko so se njegove roke povsem samodejno ovile okrog njenega telesa in jo je med poljubljanjem počasi prislonil ob steno. prej je imel prav – bobnenje glasbe je bilo dovolj močno, da so se stene narahlo tresle, čeprav je bil v resnici preveč zaposlen, da bi to zares opazil. poljub je bil električen; tako zelo noro dober, da se je v njem izgubil, dokler ga ni nenadoma zaslepila močna svetloba in se je bil prisiljen ločiti od njenih ustnic z namrščenim pogledom. »kaj za vraga,« je nejevoljno, skoraj jezno zamrmral, potem pa opazil tipa z zelo naprednim fotoaparatom, ki je meril vanju. nenadoma je dojel, da je bila katie slavna in da je bil tukaj zaradi nje. v trenutku je bil besen; stopil je proti njemu, tip pa se je skušal izmakniti – a resnici na ljubo ni imel nikamor. »resno, tako se bi šel? resno?« njegov glas je bil nejevoljen, medtem ko je pograbil kamero in jo vrgel na tla, ne da bi pogled odvrnil od njenega lastnika. »ti ni še nihče povedal, da ni preveč vljudno fotografirati ljudi, ki hočejo mir?« njegov glas je bil povsem miren, ko je tip začel ugovarjati in nekaj bluziti o škodi. wade je vedel, da morda niti ni naredil toliko škode – aparat, ja, mogoče, ampak v notranjosti je bila spominska kartica, za katero mu je bilo trenutno vseeno. preveč ga je vleklo nazaj k njej. fotograf se mu je približal, očitno zgrožen nad razvojem dogodkov, medtem ko je nekaj govorinčil o policiji. wade je nejevoljno zavzdihnil, ko je vzdignil svojo pest in ga udaril v njegov neumen obraz. »spelji se,« je zamrmral in se nato obrnil proti katie ter se vrnil k njej. »si v redu?« se je pozanimal, medtem ko ji je namenil bolj pomirjujoč nasmešek. fotograf je pobral ostanke fotoaparata in odšel med nejevoljnim mrmranjem, ko se je wade sklonil po nov poljub. potrebovala sta več zasebnosti in morda jo je ravno zaradi tega potegnil za seboj; proti moškim straniščem, ki so bila popolnoma prazna in jo je lahko posadil na dolg pult z umivalniki, medtem ko je s pogledom zavrtal v njene oči in se ji spet približal. »ne vem, kaj je na tebi,« je zamrmral, »ampak vsekakor je nekaj posebnega,« ter ji pritisnil vnovičen poljub na občutljivo kožo vratu, kot je to storil že prej, »in jaz bom ugotovil, kaj je to, katie thompson,« se je odločil in stavek mrmraje dokončal v njeno uho, medtem ko je fiksiral svoji roki na njenih bokih.


tagged: lovely katie! 
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarkatie thompson
actressactress


Število prispevkov : 153
Reputation : 49
Join date : 25/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: the pulse nightclub   Pon Jun 24, 2013 10:15 am



tag, wade smitten 1

njun poljub ji je povsem vzel sapo; stopila se je v njegovih rokah, njene so zagrabile za njegove lase, za njegovo kožo, njene ustnice so hlastale za njegovimi.. prav zares je imel nad njo nekakšno moč, kakor da bi ji povsem zameglil razum, kakor da bi raztrgal sleherno tančico, ki jo je ločila od same sebe in od tega, kar si je tako zelo želela. bil je njena živalska plat, bil je njena posebna droga, edina, na katero je tako zlahka padla, brez kakršnegakoli boja. drugič. tokrat odločneje, tokrat je bila ona tista, ki se je stegnila za poljubom. tokrat je vedela, da si to želi, četudi je istočasno vedela tudi, da ni prav. da ni pravično; kakor pa prav tako ni bilo pravično to, da se je bila v slehernem trenutku svojega življenja prisiljena ozirati na druge. ne nocoj. nocoj ji je znova spodnesel tla pod nogami in tokrat mu je imela namen dovoliti. prislonil jo je ob steno in njeno telo je med strasxtnim poljubljanjem streslo na tisoče tresljajev, ki bi bili lahko prav zlahka samo posledica njenega razburjenja, čeprav je nekje v sebi vedela, da ne gre za nič tako zelo pravljičnega, prej zgolj za bobnenje basov iz plesišča. še hlastneje se je privila k njemu, čutila je, kako je njeno telo zajela popolna vročica. ne, prav zares si še nikdar v življenju nikogar ni tako strastno želela, kakor si je želela tega neznanca. tega wada bradforda, ki ga pravzaprav ni niti poznala, jo je pa skrivnostna sila vlekla k njemu bolj intenzivno, kot h komurkoli kadarkoli poprej. potem je nekaj zabliskalo, zelo podobno, kakor bi blisknil fotoaparat, a sama se ni ozrla, preveč je bila zaposlena, premalo razmišljujoča. šele, ko se je wade odtrgal od nje in je njena roka segla k ustnicam, kjer je še malo prej čutila njegove, njene oči pa so pobegnile v smer, iz katere se je zabliskalo, se je zavedla, kaj se je zgodilo, in nemudoma jo je stisnilo pri srcu. obstala je, kakor prikovana ob steno, opazujoča dogajanje med wadom in neznancem, ki mu je v trenutku izbil fotoaparat iz rok. hotela se je vmešati, hotela je oporekati, storiti nekaj, a obstala je kot vkopana in iz njenih ust se navsezadnje ni izlezla ena samcata beseda. nato sta se moška nekaj prerekala, dokler ga wade ni počil po obrazu, da se je tip opotekel nazaj, pograbil svojo polomljeno kamero, in izginil. zdelo se je, kakor da je problem rešen. zdelo se je.. zdelo se je, kakor da spominska kartica v fotoaparatu ne bi obstajala, kakor da je wade kot princ na belem konju poskrbel za njeno rešitev. »ja,« je hlastno prikimala, ko se je pozanimal, če je z njo vse v redu. seveda, seveda je bilo vse dobro, vse je uredil. pomiril jo je, ko je svoje ustnice za kratek čas prilepil na njene in jo nato povlekel za seboj proti moškim vecejem, kjer ni bilo žive duše. posadil jo je na polico z umivalniki in se ji zopet nevarno približal, da je vztrepetala. svoje ustnice je prislonil na bledo in mehko kožo na njenem vratu, da je glavo vrgla nazaj, s prsti se je znova zapletla v njegove lase in ga potegnila bliže. njegova bližina jo je popolnoma mešala; bila je povsem drug človek, ko je bil ob njej. wade bradford. prekleti wade bradford. »in ti,« je zasopla, glavo je nagnila na stran, kajti njegovi poljubi na njenem vratu so pognali mravljince po njenem hrbtu, »ti me boš uničil, wade bradford.«


_________________


« & if you're offering me diamonds and rust i have already paid. »
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content


ObjavljaNaslov sporočila: Re: the pulse nightclub   

Nazaj na vrh Go down
 

the pulse nightclub

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ let's set the world on fire :: pioneer drive-