KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.














the leading lady



the leading gentleman



best friendly connection



best family



best chemistry



honorary member



biggest ego



biggest sweetheart



should be a couple

idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share | 
 

 le cirque nightclub

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatarjackson sheridan
student of mathematics and physicsstudent of mathematics and physics


Število prispevkov : 121
Reputation : 34
Join date : 04/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: le cirque nightclub   Pon Jun 03, 2013 5:17 am

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarkatie thompson
actressactress


Število prispevkov : 153
Reputation : 49
Join date : 25/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: le cirque nightclub   Sre Jun 12, 2013 2:01 am


tag, wade smitten 1

po dveh steklenicah piva je začutila rdečico, ki se je priplazila v njena lica. za eno od oddaljenih miz je sedela z nekaj redkimi prijatelji iz mladosti, ki so s seboj pripeljali cel kup neznanih obrazov, da je na koncu mešala vsa imena med seboj. dobra volja in nekolikšna razigranost se je v njej naselila prvič po dolgem času, najbrž odkar so zaključili z zadnjim snemanjem. le pred kamero - le kot nekdo drug - se je še znala počutiti dobro, in zdaj, ko ji je alkohol nadzoroval dober del možganov.. zdaj je spet dobila priložnost, da je nekdo drug, da se ne ubada z vsakdanjimi problemi in z dejstvom, da želi čimprej pobegniti iz tega od boga prekletega mesteca, ki je ni spominjalo na nič drugega, kot na nejevoljo in mnogotera razočaranja, ki jih je doživela kot otrok. ne, zdaj se je počutila kot ptica na veji, počasi se je pričela topiti v družbi simpatičnih obrazov, ki so jo obkrožali, počasi se je pričela znova obnašati kot najstnica v objemu svojih najbližjih prijateljev. ravno je debata nanesla na njeno osebno življenje, ko se je s širokim nasmeškom na obrazu postavila na noge in naznanila, da o tem lahko govorijo kasneje - takoj, ko pod prste dobi novo steklenico. precej taktična poteza; do tačas, ko se bo vrnila, bodo že davno pozabili, kaj so jo hoteli izprašati. tako si je torej utrla pot med barskimi mizicami v tem predelu kluba, nato pa mimo plesišča, kjer je bila glasba mnogo glasnejša, ljudje mnogo bolj razgreti. dvakrat se je na tej poti nekdo zaletel vanjo, ona pa se je samo prijazno nasmehnila in se izmuznila mimo, še preden bi prišlo do nepotrebnega pogovora. navsezadnje se je ustavila pri šanku, kjer se je trlo ljudi; pojma ni imela, od kod so se vzeli, kajti sama je bila zatrdno prepričana, da toliko glav port charles ni premogel. morda so se vzeli iz sosednjih mest, morda je bilo za danes napovedanega kaj velikega; ni vedela, ni je zanimalo. tako ali tako je bila prepričana, da se bo po steklenici ali dveh odpravila iskat kak taksi in izginila nazaj v tisto luknjo, ki je nekoč predstavljala njihovo hišo, se zavlekla na kavč - kajti v svoji stari sobi ni želela spati - in se zjutraj zbudila s podobno praznino, kot vsak dan. dvignila je dlan, da bi ujela pozornost natakarja, ki je brzel od ene osebe do druge in pobiral naročila; bila je nevidna. morda je bila premajhna. stopila je še bliže, s podlahtmi se je naslonila na šank, v nosnicah je lahko začutila močan vonj po potu, najbrž od obilnega tipa, ki je sedel na visokem barskem stolčku na njeni levi. iztegnila je roko, da bi še enkrat opozorila nase, prav toliko neuspešno, kot poprej - natakar je odbezljal v drugo smer s tremi steklenicami piva. vau, lahko bi jih raje prinesel njej, mar ne? globoko je zavzdihnila; morda je res postala nekoliko razvajena, nekoliko snobovska, a tukaj se ji prav zares ni ljubilo čakati, sploh ne, ko je grenek vonj po telesnih tekočinah, ki jih niti slučajno ni želela vohati, tako vztrajno vdiral v njene nosnice. s celotnim telesom se je zdaj obrnila stran, roko v zadnjem upanju iztegnila še enkrat. natakar je pogledal v njeno smer, prišel bliže - in odšel dalje. o bog, to prav zares ni bil njen večer.


_________________


« & if you're offering me diamonds and rust i have already paid. »
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarwade bradford
construction workerconstruction worker


Število prispevkov : 83
Reputation : 62
Join date : 07/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: le cirque nightclub   Sre Jun 12, 2013 2:13 am

ni maral takšnih dni. ni maral tistega zoprnega občutka, ki je visel nad njim in mu dajal občutek, da bi moral početi kaj bolj konkretnega ali pametnega – ker je bilo to povsem brez pomena, če pa si je lahko vzel nekaj pavze in užival. kajne? to je veljalo vsaj teoretično, a po drugi strani wade nikoli ni bil tisti tip človeka, ki bi veliko dal na to. bil je človek besed in dejanj – včasih morda kanček pregrobih in marsikomu zoprnih dejanj, a sam bi zagovarjal stališče, da je bilo dejanje le dejanje. le da ljudem zares ni bilo mar, kaj se mu je pletlo po glavi. včasih ga je zabavalo, ko so ga sumničavo opazovali iz druge strani ceste, čeprav se večino časa s tem sploh ni obremenjeval. čez njegov obraz se je spet zarisal polovičen nasmešek, medtem ko je z roko zdrsnil skozi svoje lase in jih s to popolnoma podzavestno kretnjo še bolj razmršil. bil je zunaj; bolj zato, ker je bila to njegova navada kot pa zaradi česarkoli drugega. sicer je znal biti neverjetno nepredvidljiv in njegova dejanja niso bila vedno premišljena, je pa vsekakor imel nekaj navad, ki se jih je zvesto držal. ker je bilo tako lažje, čeprav si tega ne bi nikoli na glas priznal. bil je preveč trmast za kaj takšnega.
tako je zdaj posedal v enem izmed mnogih barov v mestu in v roki držal kozarec s prozorno tekočino, iz katerega je vsake toliko časa naredil požirek. ja, bilo mu je dolgčas. natakar ga je že cel večer sumničavo opazoval in bledo se je spomnil, da ga je enkrat kar dobro pretepel, ko je izjavil nekaj neumnega. sam pri sebi je zavzdihnil in s pogledom zataval po prostoru, nato pa se je naposled ustavil pri svetlolaski, ki je sedela nedaleč stran in na katere obrazu je bilo nekaj neverjetno znanega… šele čez nekaj trenutkov je dojel, da jo je pred kratkim videl na enem izmed tistih plakatov. ali pa je bila televizija? no ja, možno bi bilo oboje. ni bilo bistveno. iz nekega neznanega razloga ga je pritegnila – dovolj, da ji je sledil prek nabitega prostora do bara in jo opazoval, ko se je trudila, da bi pritegnila pozornost natakarja. izgledala je kot kakšna izgubljena princeska med kupom ljudi, ki v življenju niso dosegli ničesar, medtem ko je ona imela vse. končno se je le nasmehnil sam pri sebi, nato pa počasi in prepričano sam vase zakorakal do pulta in ljudje so se avtomatsko umaknili, ko so ga zagledali. previdnosten ukrep, če je prav domneval. s pogledom je premeril svetlolasko, potem pa pomignil natakarju, ki se je zaradi te kretnje skoraj nemudoma ustavil in že v naslednjem hipu je stal poleg njega. »tale svetlolaska že predolgo skuša pritegniti tvojo pozornost,« ga je okrcal z besedami in počasi zmajal z glavo v znak nestrinjanja z njegovim ravnanjem. »prinesi nama dvojni viski. zdaj,« je naročil tudi zanjo, čeprav po pravici povedano, ni izgledala kot nekdo, ki bi pil viski. natakar se je hitro obrnil in začel nalivati naročeno, medtem ko se je wade zdaj s pogledom posvetil dekletu. »si se izgubila, katie thompson?« se je pozanimal, v njegovem glasu pa je bila ostrina ravno dovolj podložena z očarljivostjo, da ni zvenel grobo.


tagged: lovely katie!

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarkatie thompson
actressactress


Število prispevkov : 153
Reputation : 49
Join date : 25/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: le cirque nightclub   Sre Jun 12, 2013 3:37 am


tag, wade smitten 1

potem se je nenadoma ob njej pojavil visok temnolasec; za trenutek ji je njegovo prisotnost uspelo spregledati, dokler ni spregovoril. hipoma je obrnila obraz proti njemu, kakor da bi pričakovala, da bo morda prepoznala ta močni glas, mogočno silhueto. ne, niti najmanjšega pojma ni imela, kdo se je postavil zanjo, je pa bil natakar v trenutku ob njiju, ubogljivo je sledil navodilom neznanca, ki je s prikrito grožno v glasu velel, naj jima natoči pijačo. še za trenutek se ni ozrla po kelnarju, ne, njen pogled je z mešanico zanimanja in zadovoljstva zrl v njegovo obličje. kdo je bil? najmanjšega pojma ni imela, ji je bilo pa jasno, da je moral biti nekdo, kajti nekaj pogledov za šankom se je nemudoma obrnilo k njima in če glasba ne bi bila tako glasna, v to je bila prepričana, bi lahko zaslišala pritajen šepet, ki se je razlezel v njuni bližini. zdaj so njegove oči našle njene, bile so temne, mogočne. njegov glas, ki je odmeval po prostoru, pa četudi so ga zvočniki prekašali, je izoblikoval njeno ime, kar je v njene oči zarisalo dodatne iskre, njen obraz pa je izoblikoval širok nasmeh, popolnoma iskren, nekoliko igriv. »rekla bi raje, da sem prvič po dogem času na pravem mestu,« je odgovorila, morala se je nagniti nekoliko bliže njemu, kajti njene glasilke vsekakor niso bile dovolj močne, da bi preglasile udarne ritme najpopularnejših radijskih komadov. za trenutek dlje, kot je bilo potrebno, je očarano zrla v njegove oči, nato je s kotičkom očesa zapazila natakarja, ki je pred njiju postavil dva steklena kozarca z rjavo tekočino, ki je prelivala ledene kocke. viski ni bil na seznamu njenih najljubših pijač, a vsekakor ga je bila pripravljena sprejeti, ko je bil navsezadnje vendar nekakšno komplimentarno darilce. prste je oklenila okrog obeh kozarcev, v njegove roke je izročila njegovega, njen pogled je znova ujel njenega. »ti torej poznaš moje ime..« je dejala, kozarec dvignila k ustnicam in naredila majhen požirek, ki jo je v trenutku ožgal po grlu. oh, žganje ni bila najboljša ideja, ki jo je premogla, vsekakor ne, ni si ravno želela pretirano pijanega konca. najboljša ideja bi bila pravzaprav - preprosto - vrniti se k družbi, a nekaj ji je govorilo, da bo situacija zanimivejša, če se še nekaj trenutkov zadrži tukaj. »mi boš zaupal svojega?« kozarec je pridržala v višini svojih prsi, njen pogled se v nekakšni slepi pogumnosti ni odlepil od njegovih oči, čeprav je vedela, da si ničesar zares ne sme dovoliti. nekaj nedolžne zabave s flirtanjem, morda, potem pa se mora vrniti v svoje resnično življenje. na razmetan kavč, ki jo čaka doma, na zvezo, obsojeno na propad, ki jo čaka v los angelesu. saj ni vedela, katero je huje.


_________________


« & if you're offering me diamonds and rust i have already paid. »
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarwade bradford
construction workerconstruction worker


Število prispevkov : 83
Reputation : 62
Join date : 07/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: le cirque nightclub   Sre Jun 12, 2013 4:45 am

njen pogled je bil zdaj uprt vanj in vzel si je to pravico, da je z očmi počasi zdrsnil preko njenega obraza ter si zelo podrobno ogledal poteze, ki jih je že tolikokrat videl. dejansko, bila je povsod in bila je čudovita in v resničnem življenju še bolj popolna s tistimi velikimi očmi in svetlimi lasmi, ki so obdajali njen ljubek obraz. pritegnila ga je; pa ne zato, ker bi bila slavna ali privlačna ali karkoli od tega – zdela se mu je zgolj in trenutno predvsem zanimiva. iz sveta blišča in zabave se je znašla… no ja, tukaj. to ni bil ravno kraj, ki bi bil takšnemu dekletu pisan na kožo – ampak to vsekakor ni bila njegova prva misel ob pogledu nanjo. rahlo je nagnil svojo glavo ob njenih besedah – njegov pogled je videl naravnost skozi njene oči, ko je skušald doumeti pomen njenih besed, kljub temu pa ni silil vanjo ali zahteval kakršnekoli razlage. zakaj za vraga bi potreboval razlago? »če ti tako rečeš,,« je zgolj skomignil z rameni. ni bil človek, ki bi postavljal veliko nepomembnih vprašanj. ni bil človek, ki bi brez potrebe govoričil. sprejel je svoj kozarec iz njenih rok s senco nasmeška na obrazu, ki ni segla do njegovih oči. še vedno jo je opazoval; še vedno je razvozlaval njene oči in iskal v njih sledi česarkoli pač. za razliko od nje ni previdno poskusil pijače, temveč jo je zlil vase, ne da bi se izraz na njegovem obrazu ob tem spremenil. bil je preveč navajen alkohola; preveč močan in preveč odporen, da bi ga žgani priokus še pripravil do mrščenja. »mar ne vsi poznajo tvojega imena?« se je tokrat iskreno nasmehnil ob njenih besedah. bila je slavna. in bila je – kako presenetljivo! – zaročena. to je vedel, ker je zadnjič mimogrede s pogledom ošvrknil naslovnice neke revije, ki jo je slikala kot pravljično princesko, ki se bo poročila s princem in bosta nato srečno živela do konca svojih dni. wade ni verjel v srečne konce. »jaz sem wade. wade bradford,« se je predstavil in odložil prazen kozarec na pult nekoliko močneje, kot bi bilo potrebno. njegov pogled se je vrnil nan jen obraz. počasi je zdrsnil prek njenih oči in se očitno ustavil pri njenih ustnicah, nato pa se je sklonil do njenega ušesa – toliko, da je lahko bolje slišala njegove besede, ki jih je zamrmral v njeno uho. »in ti, katie, si čudovita,« se je nasmehnil, da je začutila premik njegovih ustnic po tem, ko je s toplo sapo izgovoril besede in se zatem umaknil – a ne preveč daleč. do zdaj je bil že odločen, da bo ta večer ona tista majhna zmaga, ki jo je vsekakor nameraval osvojiti.


tagged: lovely katie!

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarkatie thompson
actressactress


Število prispevkov : 153
Reputation : 49
Join date : 25/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: le cirque nightclub   Sre Jun 12, 2013 9:51 am


tag, wade smitten 1

prikimala je, hvaležna, ker je ni spraševal po podrobnostih, čeprav je, iskreno, dvomila, da bi utegnil. ni bil tak tip človeka; bil je tista skrivnostna in molčeča mrcina, ki je ždela v kotu, v nizkem štartu, da napade. toda sama ni imela namena česa takšnega dopustiti, to je bilo jasno; morda je imela v sebi še vedno kanček otroške naivnosti, a bila je previdna, znala je biti izredno oprezna in razumela je, ko ji je nekdo predstavljal nevarnost, past, v katero bi se utegnila ujeti, če bi bila nevedna. ni bila. »vsi prav gotovo ne,« se je nasmejala, njen pogled je sledil njegovi roki, ki se je vzdignila do njegovih ustnic in iz kozarca tekočino izlila v njegova usta. neverjetno; vsakič znova jo je prevzelo neko nenavadno zanimanje.. si moral biti za to, da si lahko vase takole živahno vlival žganje, najmanj alkoholik? njej nikoli ni uspelo, četudi je bila noro pijana, se je končalo slabo tako ali drugače, če se ji ni zataknila pijača v grlu, pa kasneje v želodcu. o bog, morda bi morala začeti piti na rednih intervalih. najbrž bi bila veliko srečnejša, ko bi se njeno ubogo telesce navadilo na galone alkohola. in on je vendarle poznal njeno ime.. redko se je zaradi tega počutila počaščeno; nocoj se je vendarle. »wade bradford,« je ponovila za njim in ko je dno njegovega kozarca počilo ob šank, so njene ustnice znova k sebi privile stekleno površino, znova je začutila ta znan pekoči občutek v grlu. silila se je k pijači, ni se ji pil viski, hotela je zgolj ostati tukaj. zabavala se je, kdo pa ji je imel kaj očitati? za trenutek je nato njeno telo nekoliko zmrznilo, ko se ji je približal, pogumno udrl v njen zasebni prostor in ji z besedami pritisnil strasten poljub, ali - vsaj tako se je počutila sama. komaj opazno je vzdrhtela, ko je na sebi začutila njegov topel dih, nekaj je bilo na njem, nekaj neizmerno očarljivega; kdo bi si mislil, ko pa je bila odločena, da v tem prekletem mestu ne bo nikdar več našla ničesar, kar bi lahko prijetno pretreslo njeno majhno telesce. za trenutek dlje je obstala, nato je zajela sapo, njen pogled je znova ujel njegovega. tako vase prepričan je bil, tako odločen, da jo bo ovil okrog prsta. z lahkoto je ujel njeno pozornost, toda ni se mu imela namena vdati. nikoli ni bila tak tip človeka in zdaj - ko je bila zaročena, ko bi moralo vse biti in ostati dobro - se ni imela namena spustiti na kurbirske poti. svoje želje je že davno znala popolnoma zatreti, vse njeno življenje je bila mešanica zatiranih želja, kaj bo potemtakem še ena dodatna? »laskaš mi, wade bradford,« je dejala, se nekoliko umaknila, s komolcem se je naslonila na trdno površino šanka, da bi si poiskala primerno podporo. počutila se je polaskano. počutila se je prekleto polaskano. »skrajno neprimerno,« je nadaljevala, pogleda pa vseeno ni odmaknila. nasmeška vseeno ni izbrisala. še za ped se ni premaknila; samo kozarec je znova dvignila k ustnicam.


_________________


« & if you're offering me diamonds and rust i have already paid. »
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarwade bradford
construction workerconstruction worker


Število prispevkov : 83
Reputation : 62
Join date : 07/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: le cirque nightclub   Sre Jun 12, 2013 10:33 am

spominjala ga je na preplašeno srno, ko je takole stala pred njim, pa vendar je bilo v njenih očeh nekaj, zaradi česar je vedel, da je daleč od tega. morda je res bila navajena na popolnoma drugačno življenje in predvsem popolnoma drugačne ljudi, a navsezadnje je bila ravno to njegova prednost. drugačnost, ki jo je sam pri sebi včasih tako močno sovražil, je bila nekaj, na kar se je že zdavnaj navadil in jo zdaj tudi s pridom izkoriščal. otroci so ga včasih izločali, ker je bil drugačen – potem pa so ga hoteli imeti na svoji strani, ker je bil močan, a nihče se ni nikoli potrudil dovolj, da bi ga zares spoznal. bil je volk samotar, ki je vedno skrbel samo zase, ker preprosto ni imel nikogar drugega – razen svojih bratov in ljubljene sestre, a to je bila povsem druga tema. »prav imaš, vsi zagotovo ne. če bi tisti kreten od natakarja vedel, kdo si, bi ti takoj dobila svojo pijačo in jaz ne bi dobil priložnosti, da bi rešil noč,« se je le strinjal z njenimi besedami, čeprav je njegov nasmešek izdajal, da se ob vsem skupaj tudi zabava. ponavadi ga ljudje niso tako zlahka pripravili do tega iskreno sproščenega razpoloženja – to je bila vsekakor točka zanjo. bila je nadvse ljubka svetlolasa stvarca. je pa bral njen pogled, ko je takole previdno ošinila njegove oči. morda je videla naravnost skozi njega, a niti sanjalo se ji ni, da bo kljub vsemu na koncu vendarle pristala točno tam, kjer jo je hotel on. preveč je bil prepričan sam vase; preveč dobro je vedel, kaj počne, in preveč dobro je znal izkoristiti svoje prednosti, da bi dekle sploh imelo kakršnokoli možnost. s pogledom je nežno zavrtal v njene oči ob pripombi, ki je zapustila njene ustnice. »zaslužiš si laskanje,« je bil njegov glas popolnoma prepričan; namenjen samo njej, čeprav se je umikala in se skušala izmuzniti. na njegovih ustnicah se je pojavil tisti polovičen nasmešek, ko je ponovno spregovorila. »neprimerno?« je ponovil, čeprav je te besede zdaj vzel bolj kot izziv. »ne, katie. tole je z dlanjo zdaj čisto počasi zdrsnil preko razgaljene kože njenih rok, »bi bilo neprimerno. ali pa to je dejal, ko so njegovi prsti našli pot čez njeno ključnico. dotiki so bili tako nedolžni na prvi pogled, a wade je še predobro vedel, kaj počne. »morda bi moral z dlanjo zdrsniti čez obline tvojega telesa in obstati nekje pri nogah, da bi bilo neprimerno…« je na glas špekuliral, čeprav se je ni dotaknil – njegov glas je zadoščal. v naslednjem trenutku je umaknil dlan od njene kože, ko je njegov pogled zdrsnil do njenih oči. »se me bojiš, katie thompson?«


tagged: lovely katie!

[/quote]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarkatie thompson
actressactress


Število prispevkov : 153
Reputation : 49
Join date : 25/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: le cirque nightclub   Sre Jun 12, 2013 12:05 pm


tag, wade smitten 1

nagnila je glavo, na njenem obrazu pa se je zarisal tisti polovičen nasmešek; tisti, ki si ga je človek nadel ob pretiranem laskanju. tisti nasmešek, ki si ga je človek nadel, ko je hotel povedano zanikati, čeprav je vedel, da je resnično, čeprav je vedel, da bi take reči z veseljem poslušal še ves večer. da, točno tisti nasmešek se ji je zarisal na obrazu, ko je pametno sklenila, da bo preprosto molčala, namesto, da bi izzvenela prepolna same sebe ali preveč pohlevna po drugi strani. »res si pravi heroj noči,« je končno prikimala. kozarec, ki ga je držala v roki, je znova rahlo privzdignila, kot bi se mu želela zahvaliti za pijačo in nazdraviti istočasno, čeprav nič od tega ni zares storila. tekočine v njenem kozarcu je bilo še za slabo polovico, uspešno je pila ta prekleti viski, pa četudi ga ni ravno marala. po nekaj kozarcih bi gotovo po njenem grlu tekel veliko lažje, to bi bila pripravljena staviti. znova se je nasmejala, ko ji je povedal, kako se mu zdi prav, da ji laska. ah, ko bi bila še nekoliko mlajša, samo nekoliko bolj naivna, bi ji lica prevrela rdečica, zdaj pa so sicer ohranjala rožnato barvo, a krivda je bila predvsem na pijači in vročem prostoru, ki ju je obdajal. ne, ne bo je očaral tako zlahka, z veseljem se je prepričevala, da ji ne more ničesar, čeprav je vedela, da jo je nekoliko že ovil okrog prsta. a ne več, niti za milimeter več. »saj me vendar ne poznaš..« je počasi zamrmrala in znova nagnila glavo. »morda si laskanja niti slučajno ne zaslužim.« skomignila je z rameni, na obrazu pa obdržala nasmešek. da, lahko bi bila kdorkoli. bila je ena izmed tistih, ki so bili zmožni biti kdorkoli; čeprav je temu neznancu brez zadržkov kazala svoj pravi obraz. bila je prav to simpatično dekletce, nasmejano, s kupom kompleksov, ki jih je pridno pospravila pod površje, ko ni bil pravi trenutek zanje. znova je zamrznila, ko si je dovolil vnovič vdreti v njen osebni prostor, tokrat z dlanjo zdrseti po njeni koži z dotikom, ki je bil kljub nežnosti nabit z neverjetnim nabojem. znova je vzdrhtela, tokrat je to gotovo lahko čutil, ko so bili vendar njegovi prsti na njenem telesu. pogled je umikala na stran, skušala je delovati okej, toda iskreno se je počutila, kot bi se lahko morda vsak trenutek razletela po tleh, na tisoče koscev. eksplozija v njenem telesu. obraz je znova obrnila proti njemu, ko je zaslišala njegove besede, ki so jo lahko v trenutku razgalile, čeprav je njegova dlan počivala ob njeni ključnici in ni zdrsela nikamor dlje. po telesu ji je pognal val mravljincev, o bog, srce ji je pričelo utripati kot ponorelo. »ne,« je v zavzdihu zašepetala, ko jo je povprašal, če v njej vzbuja strah. ne, on ni bil tisti, ki se ga je bala. povzdignila je pogled, ujela njegove oči, zmajala je z glavo in dejala: »tebe se ne bojim, wade bradford.« veliko bolj se je bala sebe - sebe in svoje nezmožnosti, da nadzoruje to, kar bi si utegnila želeti.


_________________


« & if you're offering me diamonds and rust i have already paid. »
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarwade bradford
construction workerconstruction worker


Število prispevkov : 83
Reputation : 62
Join date : 07/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: le cirque nightclub   Sre Jun 12, 2013 11:53 pm

nenadoma je sprevidel, da je videla naravnost skozi njega. seveda, za razliko od preostale generacije deklet v tem mestu je bila ona navajena laskanja in izpostavljanja tistega, kar je bilo na njej izjemnega. najbrž je slišala že praktično vse komplimente, ki bi jih lahko ponudil in s katerimi je zdaj ni mogel več očarati. kako zanimivo! ni bil zgrožen ali razočaran nad samim seboj; prej nasprotno, ta ugotovitev je v njegovih očeh zanetila povsem nove iskrice, ko je ugotovil, da je bila dobra in da ima pred seboj prvič po dolgem času nekoga, ki mu je predstavljal izziv. ni je še imel; vedel je, da je bila to igra, v kateri bi ena sama beseda lahko odločala in ona je bila preveč dobra, da bi jo kar tako izpustil iz rok. bila je igralka; brala je obraze drugih ljudi, in čeprav iz njegovega ni bilo mogoče razbrati veliko, je zaznala tisto, kar je bilo za njegovimi besedami. ultimaten izziv. njegov večer je nenadoma postal veliko in občutno boljši.
ignoriral je njene prve besede in se posvetil drugim, ko je z nasmeškom na obrazu skomignil z rameni. »morda,« je rekel, priznal njen polovični prav in s pogledom zamišljeno zataval naokrog, preden se je vrnil naravnost k njenim očem. »ampak prosim, dovoli mi, da to jaz ocenim.« ni zahteval veliko. po njegovem mnenju je bila vsekakor vredna občudovanja in čeprav je po eni strani delovala tako krhko in lomljivo, je opazil tudi tisto drugo plat, ki ga je opazovala z nekim prikritim zanimanjem. »čeprav sem do zdaj skoraj prepričan, da se ne zavedaš učinka, ki ga imaš na ljudi.« ali pa se je tega še preveč dobro zavedala in se je preprosto igrala s celotnim svetom, čeprav je bila to tista manj verjetna možnost, ki je ni bil povsem pripravljen sprejeti.
opazil je njeno drhtenje; začutil je, kako se je pod njenim dotikom po njeni bledi koži pognalo na stotine mravljincev in kako je zadržala sapo. mehko, čist počasi se je nasmehnil ob njenih besedah, umaknil pogled in za nekaj trenutkov molčal, preden je brez vsakršnega opozorila spet dvignil pogled in ga uprl v njene oči. »všeč si mi, veš?« je priznal – to je bilo tiste vrste priznanje, s katerim ni imel prav nobenega problema, ker je bilo resnično. všeč mu je bila, to nenavadno dekle, ki jo je do zdaj ozrl samo na televizorju. njegova dlan je počasi in nevsiljivo prekrila njeno, medtem ko je s prsti zdrsnil po tisti nežni, svetli koži. gesta, ki je bila po svoje povsem naravna in v kateri je bilo nabito tudi cel kup stvari, ki bi jih bilo težko definirati z besedami. »ampak to je narobe, kajne?« je spregovoril, medtem ko je s pogledom preiskal njene oči, kot da bi tam iskal dovoljenje. »oziroma čisto in popolnoma neprimerno,« je njegova dlan zdaj nežno zaobjela njen obraz – bog, kako je bila privlačna – in s prstom je komaj zaznavno zdrsnil prek njenih ustnic, ne da bi pogleda umaknil od njenih oči.



tagged: lovely katie!  

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarkatie thompson
actressactress


Število prispevkov : 153
Reputation : 49
Join date : 25/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: le cirque nightclub   Čet Jun 13, 2013 1:22 am



tag, wade smitten 1

skomignila je z rameni, še vedno se je smehljala; njegova sproščenost ob njej je sproščala njo, obenem pa je vedela, da si tega niti slučajno ne sme dovoliti. spraševala se je, koliko jo je znal razbrati - in zdelo se je, da jo je bral ravno toliko, kot je na brala njega, morda še bolj uspešno. njegova bližina je bila zanjo toksična, vedela je, da bi se morala umakniti, da bi morala zbežati stran, dokler je bilo to še mogoče, pa jo je omamil. »kakšnega učinka neki?« se je nedolžno pozanimala; učinek, ki ga je imela, je bil povsem naraven, prirojen, ni imela nadzora nad njim - to je bila ona. morda se ga ni zavedala v slehernem trenutku, je pa vedela, da je tam. ne bi ji uspelo priti na televizijske ekrane, če ne bi imela posebnega čara; če si bil povprečnež, je bilo to nemogoče. če se je torej zavedala? do neke mere že - ni si pa mislila, da ji je uspelo omrežiti njega; gotovo ne do te mere, kot je on omrežil njo. nekaj nevarnega se je bleščalo v njegovih očeh in prav naivno si je želela to izkusiti, predvsem zato, ker je tako opojno dišalo - najslajši prepovedani sadež.  povzdignila je obrvi in nagnila glavo ob priznanju, ki ga je podelil z njo; ni bila najbolj prepričana, kaj naj bi rekla, kajti prav gotovo so ji njegove besede laskale, čeprav je vedela, da ji ne bi smele. da jih ne bi smelo niti biti, če je že bila pri tem. da bi morala že zdavnaj sedeti s svojo gručo prijateljčkov in vase zlivati zadnje pivo, preden se vrne domov. kozarec je zopet dvignila k ustom, tokrat je preostalo tekočino preprosto vlila vase, odločena, da je čas, da se preprosto poslovi, a kaj, ko je takrat s svojo roko znova zdrsnil po njeni, nežno a odločno, da bi se lahko znova stopila pod njegovim dotikom. previdno je svoj prazni kozarec odložila na ravno površino šanka, tedaj pa je njegova dlan zaobjela njeno lice in tako so se njene oči znova vrnile k njegovim. za nekaj trenutkov je molčala, niti za ped se ni premaknila, ko je v sebi zbirala tisto potrebno moč, da se spravi stran, da se poslovi in odide, preden bi lahko stvar šla predaleč. nato se je tudi njena dlan počasi dvignila in ujela je njegovo, njeni prsti na njegovih; in počasi je njegovo dlan odmaknila iz svojega lica. »popolnoma.. neprimerno.« opazila je, kako se je v tistem trenutku - precej filmsko, mar ne? - svetloba odbila od diamanta na njenem zaročnem prstanu in za trenutek se je v njenih očeh zableščala resnica. »in zato bo najbolje, da grem..« je dejala, ob čemer je stopila korak nazaj, malce se je obregnila ob tistega smrdljivega tipa za seboj - o bog, bila je pijana. »preden se zgodi še kaj bolj neprimernega od tega tvojega nedolžnega flirtanja.« znova se je nasmehnila, nato pa se je obrnila - in v glavi se ji je zvrtelo.


_________________


« & if you're offering me diamonds and rust i have already paid. »
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarwade bradford
construction workerconstruction worker


Število prispevkov : 83
Reputation : 62
Join date : 07/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: le cirque nightclub   Čet Jun 13, 2013 1:40 am

preizkušal je njene meje – tega se je zavedal. prav tako kot se je zavedal tudi dejstva, da bi lahko v vsakem trenutku šel predaleč in jo preprosto odgnal od sebe. bila je načelna; v njenih očeh je pisalo, da se zaveda tistega zaročnega prstana na svoji roki, na katerem se je nahajal po njegovem mnenju občutno prevelik diamant. seveda si ga je zaslužila, o tem ni bilo nobenega dvoma, a wade ni bil človek, ki bi podpiral tako nepotreben kič. morda se zato nikoli ni zapletal v daljša razmerja – morda je zato vedno poskrbel, da je zapustil domovanje dekleta, še preden bi se to zbudilo in upalo na zajtrk ali kaj podobno klišejskega. »to je praktično nemogoče opisati. nekaj… kaj pa vem, čarobnega je na tebi,« se je odločil za pravo besedo. morda je bil zato tako uspešen pri ženskah – ker se nikoli ni obotavljal, da ne bi delil svojih opažanj z njimi. in vedno – čisto vedno – je mislil resno. ženske so bile čudovita bitja in oboževal jih je. in katie pred njim je bila izjemno privlačna ženska, ki ga je fascinirala z neko povsem nenavadno, nemogočo močjo. ampak tudi on nje ni puščal ravnodušne – ni je mogel, ni bilo možnosti, ko pa je opazil pogled v njenih očeh – kot da bi se morala stalno opominjati na tisti nepotreben kos nakita, ki je čemel na njenem prstu. a če ne bi bila zainteresirana, je že zdavnaj ne bi bilo več kje. tako pa je bila tukaj; pila je viski, ki ga ji je naročil, ter ga opazovala s tistimi velikimi, osupljivimi očmi.
njena dlan se je znašla na njegovi. nekaj trenutkov je še mirovala, potem pa se je premaknila in hipoma se je zbal, da jo je izgubil. da bo zdaj šla – ampak ker ji je sledil s pogledom, je opazil tisti premik njenega ravnotežja, ko se je komaj zaznavno opotekla. v hipu je bil na nogah, njegova dlan pa je odločno podprla njeno. »opa,« se je nasmehnil, preden jo je z vajenostjo odvedel do izhoda, ne da bi ji sploh dal priložnost za to, da bi ugovarjala. »potrebuješ svež zrak,« je zamrmral v njeno uho, preden se je vdal v usodo in jo preprosto dvignil ter spravil ven skozi stranski izhod, da sta bila nenadoma sama na temni ulici, ki so jo osvetljevale svetilke. glasba iz notranjosti se je zdaj zdela oddaljena in ko jo je izpustil iz rok, se je samo za trenutek zaskrbljeno namrščil. »glej, oprosti. včasih se res ne znam obnašati, ampak prisežem, da sem te ven spravil samo zato, ker me malenkostno skrbi zate,« jo je ustavil, še preden bi se utegnila pritožiti nad dogajanjem. stal je pred njo in upiral pogled v njene oči. »te lahko nekaj vprašam, katie?« njegov glas je bil bolj odločen. »zakaj… zakaj se upiraš temu?«in še preden da bi ji dal priložnost, da bi ugotovila, kaj je tisto bilo, ji je pokazal, ko se je sklonil do nje in združil njune ustnice v poljubu.



tagged: lovely katie!  

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarkatie thompson
actressactress


Število prispevkov : 153
Reputation : 49
Join date : 25/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: le cirque nightclub   Čet Jun 13, 2013 1:59 am



tag, wade smitten 1

še preden bi se utegnila boriti proti izgubi ravnotežja, ki se je zgodila, ko se je želela premakniti - nedvomno zaradi vratolomnih petk in alkohola, ki ga je zlila vase - jo je ujel, ji ponudil svojo močno dlan, jo brez pojasnila potegnil za seboj. želela se je upirati, čeprav je vedela, da si to želi - želela si je, da bi jo vzel s seboj, v tisti svoj nevarni svet, iz katerega se je tako nenadno vzel, da bi ji pokazal razsežnosti svojega temnega sveta, ki so se do tistega trenutka le bežno zrcalile v njegovih očeh. »kaj..« je začela, ko jo je prekinil in ji povedal, da jo bo odvedel ven, da to potrebuje; in enako je vedela tudi sama. o bog, ne, ne bi smela biti tukaj, ne bi smela dovoliti vsemu temu, da gre predaleč, in istočasno - istočasno je bila samo lutka v njegovih rokah, ki jo je tako zlahka manipuliral, tako brezskrbno povlekel za seboj, tako enostavno navsezadnje odložil na trda tla na tisti temni ulici, kjer sta se znašla v samo nekaj trenutkih. zajela je sapo. »ni ti potrebno skrbeti zame,« je zmajala z glavo. njeno telo je bilo resda pijano, njena glava je bila pa med tem še količkaj trezna in edino, za kar jo je skrbelo, je bilo to, da bi se utegnila obnašati.. narobe. da bi utegnila stvarem dovoliti, da gredo predaleč, samo zato, ker je bilo nekaj nenavadnega v njegovih dotikih. samo zato, tudi in predvsem - ker si morda ni mogla zaupati, ko je prišlo do tega skrivnostnega neznanca. wade bradford. ime, ki si ga bo gotovo zapomnila. pogled je dvignila, ko se je vljudno pozanimal, če ji sme postaviti vprašanje in lahno je skomignila z rameni; nato pa jo je presenetil z nenadnimi besedami, še bolj z nenadnim poljubom, ki je združil njune ustnice. za trenutek se je vdala; njeno telesce je omahnilo, načela so se porazgubila, ko sta se njuni ustnici združili v tisti opojen poljub, ki ji ni dal dihati. samo za trenutek; nič dlje. potem jo je racionalnost udarila z vso močjo, njene oči so se široko razširile, ko ga je z vso močjo, ki jo je njeno šibko telesce premoglo, odrinila od sebe, nato pa mu - kakor da njen buren odziv še ne bi bil dovolj - prisolila klofuto. ni vedela, kaj naj stori; bila je kot izgubljen mali deklič, ko je za trenutek preprosto obstala, v njenih očeh pa so se nabrale solze. njena dlan je avtomatsko segla k njenim ustnicam, na katerih so še malo prej počivale njegove; gledala ga je z mešanico strahu in sramote, mešanico hitre zaljubljenosti in pripadnosti - ne njemu, svojemu zaročencu. v trenutku ji je čez možgane šinilo tisoče misli, od tega, da se to nikdar ne bi smelo zgoditi, do tega, da ju je morda kdo videl, do tega, kaj za vraga naj bi rekla alexandru - in na koncu tudi k temu, da si je to želela. to jo je osramotilo bolj kot karkoli drugega; to, da si je njegovih poljubov še želela, da je padla pod težo njegove zapeljivosti, njegove nevarne opojnosti. zmajala je z glavo, ko ji je po licu zdrsnila ena sama solza. »ne bi smel..« njen glas se je tresel, se zlomil, preden bi uspela iz sebe spraviti smiseln stavek. ne, ne bi smel. in ona - tudi ona ne bi smela.


_________________


« & if you're offering me diamonds and rust i have already paid. »
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarwade bradford
construction workerconstruction worker


Število prispevkov : 83
Reputation : 62
Join date : 07/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: le cirque nightclub   Čet Jun 13, 2013 2:25 am

bilo je skoraj tako, kot da bi dobil prvo majhno bitko, ko je začutil, kako so se njene ustnice pod njegovimi zganile, ko mu je vrnila poljub. njeno celotno telo je bilo zdaj privito k njemu, čeprav je dvomil, da se je tega sploh zavedala. a prav dobro je razkrila tisto, kar je hotela. dovolj premišljeno jo je presenetil s poljubom, da je zdaj vedel, da si je sama to želela prav tako močno kot on. bila je čudovita in krasna, skoraj nadnaravna, a obenem tudi prepovedana in nedosegljiva, čeprav je v tistem trenutku bila zgolj in samo njegova. poljub se je končal prav tako nenadno, kot se je pričel, ko ga je odrinila od sebe. stopil je korak nazaj, njegove temne oči uprte v njene – videl je, da se pripravlja na udarec in klofuto je sprejel z vzravnanim hrbtom in skoraj posmehljivim izrazom na obrazu, pa čeprav je bila njena dlan ostra in je dotik skelel tudi po tem, ko je umaknila dlan. opazoval jo je – opazoval je vihravo menjanje čustev v njenih očeh in potem tam opazil tudi solze – ki so ga, kljub vsemu, na kar je že bil navajen in kaj vse je doživel – presenetile. pa ne presenetile, bolj šokirale in osupnile, ko je takole jokcala pred njim in mu po žilah pognala kri. »ne bi smel,« je ponovil njene besede s tihim, skorajda nevarnim glasom, ki je na njegov obraz zarisal nekaj nevarnega. pa saj ni bil toliko jezen zaradi klofute ali zavrnitve – bolj so ga motile njene besede. »ne bi smel storiti česa? sem ti zdaj ukradel poljub, katie?« se je pozanimal in privzdignil svoje obrvi, ko je s pogledom še vedno zavzeto preiskoval njene oči, ki so vanj zrle z mešanico čustev. majhna, nedolžna princeska. je bila to igra, ki se je je polaščala? približal se ji je, medtem ko se je v njegovih očeh zalesketalo nekaj nevarnega in temačnega. »prosim, povej mi več o tem, kako ne bi smel. navsezadnje… navsezadnje se nisi prav nič obotavljala, ko so bile moje ustnice na tvojih, kajne? torej boš zdaj vsa nedolžna?« se je pozanimal in rahlo nagnil svojo glavo. bila je tako drobna in ni je imel namena poškodovati, prizadeti ali siliti v karkoli – ni bil takšne vrste človek, je pa bil človek, ki je brez problema pokazal svoje nezadovoljstvo nad zadevami in dogodki, ki mu niso bili povšeči. »po eni strani naokrog mahaš s tem velikim svetlečim kamnom na prstu in daješ intervjuje o tem, kako si srečna, ker se boš lahko poročila, po drugi strani pa poljubljaš neznance. jasno,« je prhnil, »vidim naravnost skozi tebe, katie. vidim naravnost skozi skrbno pripravljeno masko nedolžnosti na obrazu,« je zamrmral in potem nenadoma popolnoma brez opozorila z vso močjo udaril v zid poleg nje, da ga je prešinila ostra bolečina in je lahko začutil, kako se je koža na njegovih členkih vdala ranam in da je preko hladnega zidu zdrsnila njegova kri, ko je – še vedno močno pritiskajoč na zid - dlan obrnil in si povzročil še dodatno rano, ki ga ni ganila. »ampak prav. nimam energije za razvajene punčare,« je s pogledom še zadnjič zavrtal v njene oči, preden se je umaknil ter se na petah obrnil in naredil prvih nekaj korakov, da bi odšel.



tagged: lovely katie!  

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarkatie thompson
actressactress


Število prispevkov : 153
Reputation : 49
Join date : 25/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: le cirque nightclub   Čet Jun 13, 2013 3:01 am



tag, wade smitten 1

v trenutku ji je postalo jasno, da je bila tudi njena klofuta popolnoma nepotrebna, a v stanju, v kakšno jo je pahnil ta nenaden poljub, je bila popolnoma nezmožna racionalnega mišljenja. še vedno ji je zastajal dih in čeprav si tega ni želela priznati, jo je močno vznemirjalo dejstvo, da je njegov grozeč izraz na obrazu izražal njegovo nejevoljo nad nastalo situacijo. nad zavrnitvijo. kaj pa je pričakoval, prekleto? da se bo dala dol z njim samo zato, ker ji je plačal viski pri šanku? menda ni mislil, da je tako prekleto lahka! ne, nedolžen flirt je šel predaleč in počutila se je izdano - ne od njega, ni ga dovolj poznala, da bi lahko pomislila na kaj takega, pač pa od svojega lastnega telesa, ki si je dovolilo za trenutek prepustiti se njegovemu poljubu. »seveda,« je vzkliknila, njen glas se je še vedno tresel - prav tako njena kolena, ki so se šibila pod težo nepoznanega strahu. mar bi ostala pri tisti mizi, kakor se je spodobilo, ali vsaj zapustila njegovo bližino, ko je bil čas za to. zdaj ji je bil vse preblizu, da bi lahko kar tako pobegnila. v njej je vzbujal kopico občutkov, toda strahu ni vzbujal on. bala se je same sebe. »nisem bila jaz tista, ki je od tebe terjala poljub,« je zmajala z glavo, kot bi želela oprati nastalo krivdo, pa čeprav je vedela, da se wade ni motil. ne, nikakor ne. pa vendar ni bila tip dekleta, ki bi se poljubljal z novonastalimi znanci izpred šanka. ni bila tip dekleta, ki bi delil poljube, ko se je na njenem prstancu svetil diamant, ki jo je zaobljubljal drugemu. »pod nobeno masko se ne skrivam,« ga je zopet predirno zavrnila, nejevoljna, ker jo je označil za lažnivko. ni se delala nedolžne; ni se delala iskrene. če že kaj, se je delala srečno, da bi pretentala svet okrog sebe, a skozi to je uspel videti, še preden je ustnice prilepil na njene. vedel je, da si je želela tujega dotika, a izrabil jo je, kajti vedel je tudi, da si sama tega v svoji opreznosti nikdar ne bi dovolila. njegova dlan je usekala v steno ob njej, da je poskočila, ko je za trenutek pomislila, da bi utegnil roko dvigniti nad njo. razburila ga je bolj, kot si je bil sam pripravljen priznati, je pa to razločno kazal v povzdignjenem glasu, v sleherni majhni gubi, ki se je zarisala na njegovem obrazu - in nenazadnje v udarcu, ki je po njegovih členkih zarisal krvave sledi. zapletla se je z nevarnim moškim; to je vedela že od začetka. spustila je zavzdih, ko se je nenadoma umaknil in ji zabrusil tisto zadnjo žalitev. kapljo čez rob; tudi sama je znala biti temperamentna. »razvajene punčare?!« je ponovila, ko je stopila korak za njim, nenadoma se je počutila veliko bolj trezna, kot poprej, veliko bolj odločna pa tudi. »in ti, wade bradford? hodiš naokrog, vzameš, kar hočeš, ne oziraš se na nikogar, ne oziraš se na posledice..?« je navrgla nekaj prenaglih obsodb glede na čas, ki ga je preživela z njim; pa saj tudi on ni bil nič boljši. »nekdo s prstanom na roki je, kaj, samo toliko boljši izziv, kajne?« je nadaljevala, odločena, da mu bo povedala, kar mu gre. ni bil edini, ki ga je dogodek razburil, toliko je lahko vedel. v njenih očeh so se še vedno lesketale solze, a te več niso bile tako nedolžne, tako šibke. »brigajo te drugi, dokler imaš svojo zabavo.« njene besede so odmevale po prazni ulici. »izrabil si me.«


_________________


« & if you're offering me diamonds and rust i have already paid. »
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarwade bradford
construction workerconstruction worker


Število prispevkov : 83
Reputation : 62
Join date : 07/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: le cirque nightclub   Sob Jun 15, 2013 9:50 am

ni povsem razumel tistega nenavadnega razburjenja, pomešanega z jezo, ki ga je ob njeni reakciji navdalo. navsezadnje prav, morda res ni bil vajen zavrnitev, a to še ni pomenilo, da jih ni znal normalno prenašati. morda ga je na rob spravila tista mešanica solz in poželenja, ki ga je tako prekleto jasno videl v njenih očeh. ni bil takšen z ženskami; ni bil tako grob, načeloma je držal neko mejo in sovražil je tipe, ki so svojo moč izkazovali tako, da so maltretirali pripadnice nežnega spola… a vendar je bilo zdaj na njej nekaj, kar je ob pamet spravljalo njega. in tega ni razumel, res ne. je pa čutil tisto utripajočo bolečino v roki – tam, kjer je prav grdo zadel trdno steno. ignoriral je njene besede – še s pogledom je ni ošinil, ker je bil dokaj prepričan, da si tega niti ni preveč zaslužila. lahko se je delala užaljeno; lahko se je delala osebno prizadeto in tako zelo ogorčeno nad mislijo na karkoli pač že, ampak videl je naravnost skozi njo.
nato pa je on razjezil njo. s svojimi besedami je očitno zadel naravnost v neko bolečo točko ali nekaj podobnega, in zdaj je stopala za njim, čeprav se ni imel namena obrniti in ji posvetiti še kakšnega trenutka svojega časa. le da svoje jeze ni ravno pokazal – njegov obraz je bil, tako kot vedno, dokaj brezizrazen, tudi ko se je obrnil k njej in s pogledom dobesedno zavrtal v njene oči. »ne ti meni…« je začel, nato pa se raje ustavil in za nekaj sekund samo dihal. bil je preveč vročekrven, pa četudi je že zdaj lahko čutil, kako izgublja nadzor nad seboj zavoljo trenutne situacije. »morda. morda počnem vse od tega in še več, ampak kdo si ti, da bi me obsojala?« se je premaknil, zakorakal proti njej in obstal pred njo. dovolj daleč, da ni neposredno vdiral v njeno bližino, a hkrati dovolj blizu, da je bilo na tem nekaj skoraj grozečega. »in naj uganem, zdaj sem jaz tisti grozen človek v trenutni situaciji. ampak veš kaj?« stopil je še korak bližje in poslal vsa pravila k vragu – tako kot že tolikokrat prej, si ni mogel pomagati. »tisti velik, neumen prstan na tvoji roki ti ni preprečil, da mi poljuba ne bi vrnila. povej mi, princeska, kako sem te izrabil, če si v celotnem procesu več kot veselo sodelovala?« in ko je enkrat začel, se pač ni mogel ustaviti. dovolj je imel ljudi, ki so ga obsojali in poleg tega – kaj je ona vedela? »morda uživaš v svojem življenju in si prepričana, da imaš vse tako lepo razporejeno, ampak v resnici si v prekleti zlati kletki. si sploh srečna, katie thompson? si sploh kadarkoli bila zares srečna?« zdaj je bilo to osebno. »lahko govoriš karkoli hočeš, meni je zares vseeno. ampak nehaj lagati sama sebi, če že lažeš preostanku sveta. ljubek obraz te ne bo vedno reševal,« ji je zabrusil in se sklonil do nje. »hotela si. hotela si tisti presneti poljub.« njegova tiha obtožba je obvisela v zraku, ko se je čez njegov obraz počasi razširil polovičen nasmešek, ki je pričal o tem, da pozna odgovor. wade je bil s preveč ženskami, da ne bi znal razločevati med poljubi in njen… njen je bil vsekakor poln strasti in poželenja.


tagged: lovely katie!  

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarkatie thompson
actressactress


Število prispevkov : 153
Reputation : 49
Join date : 25/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: le cirque nightclub   Pon Jun 17, 2013 6:33 am



tag, wade smitten 1

obrnil se je in nekaj grozečega je bilo v njegovih očeh, a na tej točki je bila že dovolj razburjena, da je ne bi mogel še dodatno prestrašiti. njeno srce je razbijalo v ritmu, ki ga prav gotovo ni prakticirala pogosto in grozilo je, da ji bo raztrgalo prsa in skočilo na plano; počutila se je, kakor da bi lahko zdaj zdaj eksplodirala od vseh emocij, ki so se nabrale v njej; on je bil samo vrh ledene gore. alexander, zaroka, port charles, njeni starši, grenki spomini, vse se je kopičilo v njej in jasno je bilo, da bo prej ali slej počilo. ne bi si mislila, da bo danes tisti dan, a ničesar ni mogla storiti proti temu. pogumno je zrla v njegove oči, pogoltnila je slino in se skušala spomniti pametnega odgovora, a jo je prekinil, še preden bi utegnila odpreti usta. še naprej je nepremično zrla vanj, ko ji je zadajal dodatne rane s preprostimi besedami - ta temni neznanec, o katerem je vedela približno toliko, kot o slehernem človeku, ki ga je za kratek čas spoznala samo enkrat v življenju. »nisem veselo sodelovala, ti.. idiot,« je zasikala, ko se je spomnila edine žaljivke, ki jo je v tem stanju njen slovar premogel. idiot, prav to je bil. izkoriščevalski, neumen idiot, ki je vzel, kar je lahko, in se zadovoljil, kakor se je bilo pač mogoče. idiot. »navalil si name in odrinila sem te, ker si tega več kot očitno nisem želela,« je nejevoljno pojasnila, skorajda užaljena, da ji je potrebno njen odziv še dodatno razlagati, saj si ga je očitno tolmačil drugače, kot bi si ga moral. velik, močan idiot. pogled ji je zdrsnil k njegovi krvaveči roki, a v trenutku je pogledala stran, preden bi utegnila začutiti kanček empatije do tega neznanca, ki ji je ukradel poljub. kaj bi se zgodilo, če bi ju kdo videl? posnel fotografijo in jo spravil v prekleti časopis? ni bila samo povprečnež, ki ni imel nikakršne vrednosti, prekleto, njen obraz so občasno vtaknili v rumeni tisk in če bi se kaj takega pojavilo v javnosti.. oh, niti predstavljati si ni znala, kako zelo neprijetno bi to znalo biti. »seveda sem..« je takoj želela odgovoriti z delno lažjo o svoji sreči, a jo je znova prekinil in premolknila je, mu še enkrat dovolila, da jo potolče, kakor da tega ne bi storil že dovolj učinkovito. za trenutek je med njima nastala smrtna tišina, znova sta si bila veliko preblizu, a energija, ki se je nastanila med njima, je bila povsem drugačna. »nisem si želela tvojega usranega poljuba,« je končno zamrmrala povsem hladno, v njenih očeh so se znova zazrcalile solze, a hitro jih je odpravila. ta gnoj jih ni bil vreden. »nisem prosila zanj, nisem prosila zate,« je naprej skorajda šepetala v ubijalskem hladu, v njej pa se je zbudila neznanska moč, kakršno je premogla le redko - ko je bila ona sama. morda, ko je igrala koga drugega - nikdar, ko ni nosila maske na obrazu. »vidiš naravnost skozi mene, kaj? mala princeska v zlati kletki,« se je posmehnila njegovim besedam. »najmanjšega pojma nimaš, wade bradford. najmanjšega pojma nimaš, kako močan moraš biti, da preživiš v tej hudičevi kletki.« ugriznila se je v spodnjo ustnico, da bi znova pregnala solze. morda se je preveč razgalila. tako ali tako ga ni hotela več videti, enkrat samkrat v življenju ne. naj si je mislil, kar si je pač mislil. sama je vedela, da ni vse tako enostavno. »imej me za razvajeno princesko, prav malo mi je mar,« je zašepetala.


_________________


« & if you're offering me diamonds and rust i have already paid. »
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarwade bradford
construction workerconstruction worker


Število prispevkov : 83
Reputation : 62
Join date : 07/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: le cirque nightclub   Pon Jun 17, 2013 7:32 pm

opa, vsekakor jo je pripravil do… nečesa. v njenih očeh se je zdaj bliskala jeza, medtem ko so bile poteze njenega ljubkega obraza kar prepletene s tem čustvom. no ja, načeloma wade ni rad provociral ljudi do te mere, ampak tega ni štel kot provociranje – bila je zgolj nekdo, ki ga je moral postaviti na svoje mesto. vsaj tako je to trenutno videl on. rahlo je privzdignil obrvi ob njenih besedah in se potem nasmehnil – le da je bil ta nasmešek veliko bolj… hladen, veliko bolj ciničen kot pa karkoli drugega. »zelo veselo si sodelovala,« jo je zavrnil in skomignil z rameni, kot da bi hotel reči 'jaz ne morem kaj, če je bilo tako'. »in zdaj si me zelo užalila. prišla si mi do srca s tem idiotom! oh prosim, res misliš, da sem popoln kreten? morda sem res celotno življenje preživel v tem majhnem in bednem mestecu, ampak to ne pomeni nič! tvoje ustnice so se zganile. poljubila si me. in ne glede na to kar rečeš, oba veva, da je to res,« je naznanil in s pogledom zavrtal v njene oči. o ja, bila je čudovita in jeza ji je krasno pristajala, to je moral priznati. čeprav ni bilo bistveno in je bilo daleč od tistega, o čemer bi moral premišljevati. a po drugi strani se mu niti sanjalo ni, kaj bi bilo prav. vedno je reagiral po občutku, nikoli ni premišljeval in njegova vročekrvnost… no ja, to se ni velikokrat dobro končalo.
zasmejal se je ob njenih besedah. kako zelo naivna je bila, solze so se ji še vedno svetlikale v očeh in njen glas se je lomil od jeze. »res misliš, da si zato kaj posebnega, katie?« je dejal s posmehljivim glasom, preden je razširil svoje roke. »zabavno dejstvo zate! vsi smo v svojih kletkah! vsak si sam izbere svojo usodo in se trudi za svojo srečo! nekateri se pri tem zapletete v vse skupaj bolj, kot bi se želeli, kajne, katie thompson? tvoj obraz je vsepovsod, ljudje te občudujejo in vsi govorijo o tvoji prihajajoči poroki…. ampak ali si srečna? ali si zares bila kadarkoli srečna?« vprašanje ni zahtevalo odgovora, ker mu je odgovorila že prej. bilo je težko v kletki – ampak to je bila njena izbira. »in potem se vrneš v mesto in se tako preprosto igraš z ljudmi,« se je sam pri sebi nasmehnil, le da je bil tudi ta nasmešek hladen. »si misliš, da si boljša od vseh nas tukaj? ker ti je uspelo v velikem svetu zunaj meja tega mesteca?« ni vedel, zakaj za vraga je bil tako grd do nje. ni vedel, zakaj je bil tako užaljen ob njeni zavrnitvi. ampak ni si mogel pomagati. »zberi se! nehaj se jokcati! stori kaj. udari me, ozmerjaj me, stori nekaj so njegove oči ponovno zavrtale v njene. »poljubi me, če si drzneš!« to je bila jeza, ki je govorila iz njega – niti pomotoma ni pričakoval, da bo to storila. »ali pa zbeži od vsega skupaj. imaš cel kup možnosti izbire.«



tagged: lovely katie!  

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarkatie thompson
actressactress


Število prispevkov : 153
Reputation : 49
Join date : 25/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: le cirque nightclub   Pon Jun 24, 2013 1:38 am



tag, wade smitten 1

Najraje bi ga udarila še enkrat in še enkrat, a roka je obstala ob njenem telesu. Bil je tako poln samega sebe, tako prekleto vzvišen, tako provokativen.. vedel je natanko, kaj govori, vedel je, s čim jo bo vrgel iz tira, ker je ona vedela, da ima prav. Za nič na svetu mu tega ne bi priznala, a vedela je, da ima prav. Ni se motil, vrnila mu je poljub, ker si ga je želela, a vedela je, da si tega preprosto ne more privoščiti. Ni bila razvajena punčara, če že kaj, je vse druge vedno postavljala predse – sicer, v to je bila prepričana, bi bila v življenju veliko bolj srečna. »Nisem veselo sodelovala,« je vsa namrščena zasikala, ker je bil to preprosto edini odgovor, ki ga je bila sposobna tvoriti. Ne preveč dober, a vseeno izredno jasen. Naj si misli, kar si hoče, tudi ona si bo mislila svoje, a stvari bo postavila na jasno, to je hotela. »Moj bog, si vedno takšen do ljudi?« se je namrščila, kajti prav zares ji ni bilo jasno, kako je lahko tako pritiskal nanjo. Po eni strani se je počutila močno, ker se mu je bila sposobna upreti, po drugi pa se je počutila prav šibko in majhno. Lahko bi jo zdrobil, vedela je, da bi jo lahko. Lahko se je borila proti njemu, lahko celo delno uspešno, a na koncu koncev je vedela, da bi jo lahko z enim dotikom popolnoma skrušil. Zakaj je bila tako prekleto neumna? Zakaj ni.. zakaj ni preprosto odkorakala? »O, daj, prosim, Wade Bradford, povej mi vse o tvojem težkem življenju,« je vzkliknila, ko ji je znova prekipelo. »Greš, kamor želiš, vzameš, kar hočeš, ne oziraš se na druge.. si ti srečen?« Povzdignila je obrvi, ker je na koncu koncev vedela, da je moral živeti prav toliko mizerno življenje, kot ona. Videlo se je v njegovih očeh, v njegovi zaletavosti, v surovi grobosti, ki jo je izražal skozi vse, kar je storil. Bil je nesrečen, zato je bil takšen. Sama je svojo nesrečo preprosto izživljala nekoliko bolj uglajeno. V neki drugi realnosti bi se lahko razumela; a ne na tak način. Ni mu mogla dati tega, kar je hotel, užaljen in jezen je bil, ker tega ni bila pripravljena storiti. Lahko je razumela. Počasi se je njen dih pomirjal, srce je pričelo utripati bolj počasi. Najhujše je bilo mimo. »Nikoli si nisem mislila, da sem boljša. Nikoli se nisem igrala s tabo,« ga je zavrnila veliko tišje, veliko mirneje kot poprej, pogled ji je pobegnil po tleh. Poljub ni pomenil ničesar. Poljub ni pomenil popolnoma ničesar. Če si bo to ponovila dovoljkrat, bo verjela. Če bo verjela, bo to dovolj. Nekaj trenutkov je molčala, nato se je znova prisilila, da je njen pogled ujel njegovega. »Potem bom odšla,« je rekla počasi, popolnoma pretehtano, bolj odločeno, kot karkoli v tem večeru. Za nekaj trenutkov ga je še opazovala, sam bog je vedel, kaj se je motalo po njeni glavi; bila sta si prepodobna, da bi si drznila nadaljevati. Tukaj in zdaj je morala narediti konec. Nato je komaj opazno zmajala z glavo; in se nazadnje obrnila, da je počasi odkorakala po temni ulici v drugo smer. Konec. Bila je dovolj pametna, da je za svoje in za njegovo dobro temu naredila konec.

- - - fin


_________________


« & if you're offering me diamonds and rust i have already paid. »
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content


ObjavljaNaslov sporočila: Re: le cirque nightclub   

Nazaj na vrh Go down
 

le cirque nightclub

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ let's set the world on fire :: nobel orchard avenue-