KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.














the leading lady



the leading gentleman



best friendly connection



best family



best chemistry



honorary member



biggest ego



biggest sweetheart



should be a couple

idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share | 
 

 sunshine karaoke bar

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatarapril beckett
fashion designerfashion designer


Število prispevkov : 157
Reputation : 38
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles

ObjavljaNaslov sporočila: sunshine karaoke bar   Pon Jun 03, 2013 4:09 am

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarhope parker
modelmodel


Število prispevkov : 23
Reputation : 6
Join date : 07/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: sunshine karaoke bar   Ned Jun 23, 2013 5:08 am


tag; gael smitten 1

njene zenice so bile dodobra razširjene in ne glede na to, kako se je prepričevala, da ni bila tako zelo zadeta, pač pa zgolj pijana, so jo njene oči utegnile izdati. vendar iskreno, nekako ji je bilo vseeno. preprosto je bila vesela in občutek je imela, kakor da nič ne more skvariti njene dobre volje v tistem trenutku. pa saj hja, načeloma so bili vsi prepričani, da je tako ali tako ves čas dobre volje in iskreno, večinoma je tudi bila. ali pa se vsaj trudila biti. za tisto, kar jo je občasno pestilo, je tako ali tako večinoma vedel le njen brat. pri drugih pa ni marala kazati šibkih točk. rada je bila to kar je bila v tujih očeh – nekdo s preveč energije, z prekleto dolgim jezikom in večinoma povsem nepredvidljiva, sploh kar se besed in večinoma tudi dejanj tiče. preprosto je rada bila takšna kot je bila, navsezadnje je tako življenje preprosto bilo mnogo bolj zabavno in s takšnim karakterjem si je navsezadnje lahko celo še kaj več dovolila – če bi v bistvu igrala lepo vzgojeno dekletce, ki uboga na vsako besedo, bi jo ljudje definitivno lažje izkoristili ter jo ovili okoli prsta. tako pa tega ni pustila, vedno je povedala kaj je mislila in tega so bili preprosto navajeni ter se nekako naučili, da je ravno ne bodo tako preprosto dobili na svojo stran, na kar je bila preprosto ponosna. sicer res, da se iskreno niti ni zavedala, da je znala biti na trenutke res naivna ter verjeti besedam, katerim sploh ni bilo za verjeti, vendar kljub temu njim je. ampak dokler jo nič od tega ni prizadelo, je bilo v redu. smešno, vendar res, nikoli še ni bilo stvari, za katero bi lahko rekla, da jo je prizadela in temu je bila v bistvu hvaležna, pa čeprav ji je v podzavesti bil sicer ta izgovor, da preprosto ji noben ne seže do živega, vendar vedela je, da vseeno malce preveč naivna in če bi hoteli, bi jo lahko prizadeli. vendar očitno ji to še ni bilo namenjeno. preprosto ne še. zasmejala se je sama sebi, preprosto brez razloga, ko se je nato odpravila naprej po ulici. ni vedela koliko časa hodi in sploh kam namerava, v bistvu so se ji vse ulice in stavbe zdele enake in iskreno niti približno se ji ni sanjalo, kje za vraga je. hja, če bi se tisti mrhovinarji od novinarjev tu prikazali, se definitivno ne bi pokazala v najboljši luči v javnosti, vendar v tem trenutku je v bistvu to niti ni strašilo. prav nič je ni strašilo, preprosto je bila toliko v oblakih, da se ji je vse zdelo… smešno. zares smešno ali pa je sploh ni zanimalo. povsem brezskrbna je bila v tistem trenutku in to je bilo nekaj najboljšega kar se ji je lahko v bistvu zgodilo, vsaj tako se ji je zdelo v tistem trenutku. navsezadnje, kaj pa je bilo lahko boljšega, kakor da ji je bilo vseeno za res vse po vrsti? preprosto nič. ni vedela, kdaj se je ustavila pred enim od klubov, kater je bil več  kot očitno zaprt, vendar to je v tistem trenutku ni zmotilo. previdno je položila roko na kljuko ter poskusila odpreti ter ko so se vrata odprla v prvem poskusu, se je zadovoljno nasmejala. previdno je vstopila notri ter se zazrla po prostoru, katerega je v hipu prepoznala. sunshine karaoke bar, seveda. glede na to, da je ulice komaj prepoznala, je bil pravi čudež, da se je zavedala kje se nahaja. »je kdo tukaj?« je zaklicala ter se ob tem nasmehnila, ko se je zavedala, da najbrž zveni prav trapasto. tako se je odpravila naprej in zaslišala, kako je odgovor prišel iz strani pulta, do katerega je v naslednjem hipu odskakala ter se zadovoljno sedla na barski stolček. »saj ne zamerite, kaj…« je začela, nato pa dvignila pogled ter se srečala z parom čudovitih oči, morda najlepših, kar jih je kdaj koli srečala in posledično je v tistem trenutku ostala brez glasa. nekajkrat je zamežikala, čeljust je imela še vedno malce povešeno od presenečenja, nato pa se je le pripravila do govora. »oprostite, mislim, ponavadi ne zablokiram kaj tako, vendar… vam je kdo kdaj rekel, da izgledate prekleto dobro? mislim, da imam kar razlog, da sem ostala tiho« je bleknila nekaj, kar bi definitivno morala obdržati zase, nato pa se zasmejala. vendar kljub temu, kako zadeta in še malo pijana je bila, je mislila prekleto resno. izgledal je zares očarljivo.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarbrian bradford
sports journalistsports journalist


Število prispevkov : 135
Reputation : 54
Join date : 02/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: sunshine karaoke bar   Sob Jul 06, 2013 4:26 am



tag;naomi, dear
note; <3


že dobri dve leti se je redkokdaj pojavil v kakšnem baru ali nočnem klubu. stike s svojimi prijatelji je ohranjal na delovnem mestu ali na naključnih srečanjih. občasno jih je kdaj povabil domov, ko je lance bil pri dedku, ter je tako nekaj časa ostalo za njegove socialne odnose s svetom, ki niso temeljili na otrocih, slinčkih in klicanjem varuške ali prejemanje klicev vzgojiteljic iz vrtca. poker večer je bil še ena solidna rešitev njegove krize s prijatelji in včasih se je čudil da so ga sploh poklicali ali sprejeli njegovo velikodušno povabilo. današnji večer pa ni bil takšen. s sinom sta bila pri očetu in nekje v ozadju se je odvijala zgodba risanke v katero je lance buljil, medtem ko je oče reševal križanko s prekrižanimi rokami in na robu istega kavča je sedel on, ki je preživljal precej mučen čas s komentiranjem nekaterih dogodkov, a je njegova domišljija bila precej slaba, ter je bila uporabna le pri pisanju člankov. očka, zakaj je krava pobegnila. očka, zakaj kužek ne more leteti. očka, zakaj mucka lovi miško. toliko vprašanj in toliko neumnih odgovorov, ki so v večini vključevali besedo zato. zato lance, ker jo je bilo strah. zato lance, ker nima kril. zato lance, ker mucka ne mara miške. in pri vseh teh odgovorih je prišel nov naval zakaj-to-očka vprašanj. zazvonil je telefon in takoj se je umaknil v veliko bolj tih prostor in se oglasil. » ja ? « je dejal in na drugi strani slišal svojo družbo iz službe, » daj pridi v karaoke bar vsaj na eno pijačo, stari. « dolgo časa je ugovarjal, nato pa se je vdal in očetu zatrdil da bo kmalu doma in naj sina odpelje domov, ko bo ta že dremal na pol, ter se od obeh poslovil in s strani očeta dobil spodbuden pogled. je res vedno moral misliti na to kako bo na vsakem odhodu brez sina iz hiše iskal dekle in potencialno ženo. ob prihodu nazaj domov je mogoče res mislil da bi bilo pametno ljubezni odpreti v popolnosti svoje srce, a sedaj je dobil dovolj samozavesti v svoji novi vlogi očeta, ter je dobro vedel da bosta z otrokom dobro tudi brez žene in matere.

sunshine karaoke bar. sem je hodil še kot mulec s svojo družbo in očitno je še vedno uspešno deloval. tu se je po mojem edinkrat tudi uspel dvigniti na oder in sprejeti mikrofon v roke in narediti največjega pijanega kretena iz sebe, ko je začel peti i will always love you v malce manj romantični verziji in skupaj s svojim najboljšim prijateljem dodajal nove besede in ustvaril veliko bolj moško verzijo romantične balade. dobri stari časi. vstopil je in počutil se je dobro. pogrešal je to nočno življenje, prijatelje, steklenica piva in komentiranje raznoraznih dogodkov v življenju ali v okolici. takoj je videl svoje prijatelje in vsakega pozdravil, nato pa namignil privlačni natakarici naj mu prinese steklenico piva, ter se ozrl proti njim nazaj. takoj so padli v pogovor, dobil je steklenico piva, nato pa je eden od njegovih prijateljev nakazal proti dekletu, ki se je očitno že uspelo pošteno naliti in povzročati težave naokoli. dekle se je komaj držalo na svojih dveh nogah in se oprijemala vsakega mimoidočega. v večini primerov bi se samo namrščil in obrnil glavo nazaj proti svoji ekipi, vendar tokrat ni bilo samo dekle, bila je naomi. mogoče je res minilo kar nekaj let in se je v tem času spremenilo pri njemu toliko stvari, a očitno se pri njej ni niti ena, samo leta je spremenila in barvo las, ki je sedaj bila svetlejša, pa tudi ni bila več mlada naivna najstnica, ampak skoraj odrasla ženska, le da dejanja niso tega trdila. nekaj časa se je samo zmrdoval čez šank in gledal v njo. izpil je steklenico piva in pozdravil svoje prijatelje, ter se namesto proti izhodu odpravil proti njej, kjer je ujel njeno postavo preden bi se zložila po tleh. » prekleto naomi, kdaj boš odrasla ? « je dejal in roke ovil okoli njenega pasu in jo poskušal postaviti pokonci, » toliko let in ti še vedno ista. «

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content


ObjavljaNaslov sporočila: Re: sunshine karaoke bar   

Nazaj na vrh Go down
 

sunshine karaoke bar

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ maybe together we can get somewhere :: quaint street-