KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.














the leading lady



the leading gentleman



best friendly connection



best family



best chemistry



honorary member



biggest ego



biggest sweetheart



should be a couple

idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share | 
 

 maggie's record store

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatarkatie thompson
actressactress


Število prispevkov : 153
Reputation : 49
Join date : 25/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: maggie's record store   Pon Jun 03, 2013 2:53 am

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarmarcus everett
tattoo artisttattoo artist


Število prispevkov : 16
Reputation : 6
Join date : 01/07/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maggie's record store   Ned Jul 07, 2013 6:07 am


@Casse mr yellow 

''Khm, Marcus? Ne smeš kaditi tu!'' se je vznejevoljil prodajalec, ki je svojo novo stranko, ki je ravnokar vstopila skozi vrata, še kako dobro poznal. Ali pa je bila situacija ravno obratna? ''Kdo to pravi?'' se je Marcus izzivalno namuznil nazaj, ne da bi mu bilo kaj dosti mar za prodajalčevo opozorilo. ''Hm, napis mogoče? Ne znaš brati znakov?'' je bil slednji še kar nejevoljen, medtem ko se je Marcus počasi in smehljaje sprehodil naravnost do prodajalnega pulta in na njem brezbrižno ugasnil svoj cigaret, da je le-ta pustil zažgan madež. ''Raje mi prinesi, kar sva se dogovorila,'' mu je zamrmral še preden bi lahko prodajalec izustil novo pripombo glede njegovega obnašanja. Spremljal ga je s pogledom, dokler ni izginil za vrati zadnje sobe, nato pa se lenobno začel pomikati mimo polic z raznovrstnimi glasbenimi ploščami. Punk-rock je bil njegova najljubša zvrst in temu primeren je bil tudi njegov življenjski slog. Pri svojih 26. se še kar ni zresnil in ker je to od njega srčno pričakovala predvsem njegova družina, je bil upornik v njem še toliko bolj vztrajen. Za trenutek je postal pred starimi ploščami skupine Sex Pistols, ko se je nenadoma oglasil zvonček, ki je naznanjal prihod nove stranke. Marcus se sprva ni kaj dosti zmenil za obiskovalca, dokler ni zaslišal glas dekleta, ki je očitno preverjalo, ali je sploh kdo v trgovini. Njegovo srce je za hip obstalo v krču. Ta glas. Prisegel bi, da mu je od nekje poznan. Skrivaje je nato pokukal preko police in v svoj pogled ujel obris dekleta, ki se mu je že po glasu sodeč zdelo tako zelo znano. Ines. Njeni lasje so bili drugačni, daljši in temnejši, izgledala je še boljše kot kdajkoli poprej. In bila je tu, v Port Charlesu. Kako je to mogoče? Dekle se je nato zasukalo v njegovi smeri, a Marcus se je še pravi čas sklonil, da je še za trenutek ostal skrit njenim očem. Kaj naj stori? In pri bogu, zakaj se sploh skriva? Slišal je korake, ki so se oddaljevali proč od pulta in nazaj proti vratom, kar bi lahko pomenilo, da dekle odhaja. Tega pa seveda nikakor ni hotel, saj se je še prej želel prepričati, ali je to res bila ona. ''Tebe sem pa že nekje videl,'' se je naposled oglasil, se vzravnal in se s pretkanim nasmeškom počasi namenil proti temnolaski, katero je njegova pojava očitno presenetila. ''Ines...'' je dejal mehko, kot nekoč ko sta bila še zaljubljeni par. ''Kaj za vraga pa ti počneš tu?''
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcassie koch
pilates instructorpilates instructor


Število prispevkov : 29
Reputation : 3
Join date : 22/06/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maggie's record store   Ned Jul 07, 2013 12:10 pm







tagged: Marcus Everett



Že stotič tisti dan se je na ipodu predvajala ista glasba. Res da si je lastila ne nekaj zgoščenk in da so bile že vse kar precej stare a ponavadi ji to ni bilo v napoto. Danes pa jo je to spravljalo ob živce, saj je imela občutek da so vse pesmi že zlajnane. Odločila se je za obisk mestne trgovinice z zgoščenkami ter si tako posodobiti glasbeno knjižnico.


Stala je pred Maggiino trgovino zgoščenk ter še enkrat preštela denar, zagotovo ga je imela zadosti a je rajši vseeno dvakrat preverila. Čeprav je trgovina od znotraj, kar jo je videla skozi okna, zgledala dokaj solidno, okolica ni bila najbolj prijazna očem. Nekajkrat je bila prepričana celo, da jo bodo okradli ali pa ji probali prodati kakšne organe. Ulica je bila zelo zanemarjena, kar je bilo zelo presenetljivo za to mesto. Vendar je niti ni čudilo, da je bila takšna, saj so bili povsod sami drogeraši in pijanci. Vseeno se je prepričala da bo vse v redu ter tako vstopila v trgovino. Na prvi pogled je bila popolnoma prazna, opazila je le hrbet postavnega temnolasca v pop-rock sekciji trgovine. Najprej se je sprehodila med pop zgoščenkami, sicer ji niso bile najljubše a vseeno je bila rada v koraku z moderno glasbo. Oči pa so ji pritegnile predvsem klasične zgoščenke, no sama je bila bol rockerica, klasiko je iskala za v studio. Kmalu si je nabrala zajeten kup zgoščenk ter tako stopila do plačilnega pulta. Tam ni bilo nikogar zato se je ozrla naokrog. Natančneje je želela videti tega temnolasca, ga celo vprašati če je on lastnik, vendar je izginil. Čutila je par oči da jo opazuje in pri srcu ji je postalo tesno. Vse skupaj se ji je zdelo hudičevo sumljivo zato je odložila zgoščenke na pultu ter se odločila oditi, zgoščenke pa poiskati kje drugje. Tik pred izhodom jo je ustavil predobro znan glas. Ta glas bi prepoznala kjerkoli in kadarkoli. Srce ji je kar padlo v hlače. Kako jo je našel? In kako jo je sploh prepoznal? Ni smela izdati svoje krinke, zato se je zmedeno obrnila. Ne verjamem, da sma se že kdaj srečala,« privzdvignila je obrvi, »Nobene Ines ne poznam, menim da ste me z nekom zamenjali.« roke so se ji začele potiti in želela je čimprej ven, čim dlje od njega. Obrnila mu je hrbet ter odšla proti vratom. Že jih je potisnila in stopila naprej, le da se je nakoncu močno zaletela v njih. »Kaj za vraga?!« zopet je potisnila vrata naprej a se niso želela odpreti, »Zdi se mi da so se zataknila,« grabila jo je panika. Ni morala ostati ujeta tu z njim.






words: 441

/center>
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarmarcus everett
tattoo artisttattoo artist


Število prispevkov : 16
Reputation : 6
Join date : 01/07/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maggie's record store   Ned Jul 07, 2013 8:24 pm

Dekle je bilo videti tako raztreseno, skorajda prestrašeno, kot da bi zagledalo duha. Sicer pa je Marcus res bil neke vrste duh, vsaj po svoji bledoličnosti in vranje črnimi, skuštranim lasmi, ki so mu preko oči delali težko senco. Bil je duh iz preteklosti in tega se je prav dobro zavedal. Na obrazu se mu je risal tanek pretkan nasmešek, ko si jo je takole opazoval. Izgledala je prekleto dobro, urejeno, kot da ima svoje življenje končno pod kontrolo. Če ne bi z njo preživel tako intenzivnih treh let v Nemčiji, je prav gotovo ne bi prepoznal. In bila je tako…zabavna. Kot nemirna srnica, ki se je ujela na vabo in se sedaj ne more nikamor premakniti. Zraven nje pa volk, lačnega pogleda, lačen zabave.. Marcusova prisotnost, izven tattoo studia, ni nikoli prinašala nič dobrega. Tega so se zavedali vsi, ki so ga poznali. Vključno z dekletom, ki mu je na vsak način hotelo pobegniti. ''Aha, vidim, da je zanikanje še vedno eden izmed tvojih tipičnih obrambnih mehanizmov,'' se je namuznil in začel počasi stopati proti vratom, da bi si jo lahko pobližje ogledal. Vedel je, da je ona, v to ni dvomil, saj je bilo očitno, da ga je prepoznala, sicer ne bi tako odzvala kakor se je. ''Vidiš. Tudi vrata si ne želijo, da bi kar tako odšla, ne da bi svojemu bivšemu dragemu namenila vsaj malo pozornosti,'' še vedno se je muzal, saj ga je nastala situacija vedno bolj zabavala. Z vrati seveda ni bilo nič narobe, no ja razen to, da so se včasih zataknila in so potrebovala nekaj več sile. Toda zadeva je bila tako prikladna, da vse skupaj ni moglo biti več samo naključje. ''Če bi se spomnil, da sem ti kdaj povedal, iz katerega mesta prihajam, bi si še mislil, da si prišla za menoj, ker me tako zelo pogrešaš,'' je navrgel pomenljivo in prišel že tako blizu, da se je lahko z roko naslonil na vrata in tako dekletu še otežil nadaljnje poskuse pobega. Sedaj je lahko že vohal njen sladki parfum, ki ga je očitno precej uspešno zamenjala za ves tisti smrad po cigaretih, alkoholu in vsesplošno razcapanostjo, za katero je bil povečini kriv prav on. Ni vedel zakaj, morda je šlo za neke vrste zavist, ker si je za razliko od njega očitno uspela nekako urediti življenje, toda Marcusu ni bilo niti najmanj všeč, da se ga je sedaj želela tako na hitro odkrižati, kot da bi bil kakšna kužna podgana.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcassie koch
pilates instructorpilates instructor


Število prispevkov : 29
Reputation : 3
Join date : 22/06/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maggie's record store   Ned Jul 07, 2013 9:31 pm







tagged: Marcus Everett


Njegov nasmešek jo je spravljal ob živce. Seveda je takoj ugotovila da jo je prepoznal, saj po vsem času ki sta ga preživela skupaj bi se prepoznala kjerkoli. A vseeno, zakaj je bil ravno tu? In ravno zdaj ko je svoje življenje malce spravila pod kontrolo. Že tako je bilo težko ostati na pravi poti, stran od drog in alkohola, a z njim v bližini je to pravzaprav nemogoče.  Zato si je potihem obljubila da ne glede na vse ne bo padla v njegove kremplje. Zakaj pravzaprav bi? Življenje se ji je končno spravilo na tako imenovano zeleno vejo, imela je odlično službo, odličnega ljubimca, ki je povrhu usega imel kupice denarja in če bi se z njim lepo izšlo ji ne bi bilo treba skrbeti za finance do konca svojih dni. Vsa ta vprašanja so se ji pletla po glavi, medtem ko se ji je približeval. Ob zadnjih mislih na svoje dokaj popolno življenje se ji je obraz malce sprostil in odločila je da se bo predala toku usode, seveda pa to ni pomenilo, da bo priznala svojo pravo identiteto. »Ničesar nisem zanikala, samo resnično ne vem o čem govorite,« vikanje?! Zakaj za vraga ga je vikala?! No mogoče še bolje, morda ga bo tako zavedla. Čeprav so bile verjetnosti, da se bo to zgodilo zelo majhne, saj je vedela da jo je prepoznal. »To je zgolj naključje,« še enkrat je pogledala proti vratom in jih poskušala odpreti, a zaman.  »Zakaj bi morala ostati tu? In od kje naj bi vas poznala, prvič vas vidim in sploh ne delujete kot moj tip...« prekrižala je roke in ga premerila od glave do pet. Na njenem obrazu se je jasno videlo da se ji je gabil. Res, da jo je njen sedanji življenski slog zelo spremenil in odkar se je začela družiti z ljudmi višjega stana, malce bol poševno gleda na tiste 'pod njo'. Čeprav je bila tudi sama še med tistimi ljudmi, a vseeno se je želela obnašati bolj glamurozno.  Gledala je temnolasca kako se ji je približal in se naslonil na vrata. Niti najmanj ji ni bilo po godu, da je stal tako blizu nje. Takoj jo je objel vonj cigaret in pijače, zato je stopila par korakov nazaj. »Ne vem o čem govoriš, toda prisežem da če se mi ne odmaknete  bom poklicala na pomoč.« v očeh je bil viden strah, da bodo zaradi njega vsi izvedeli kdo v resnici je. Še predobro je vedela, da je Marcus vedel kaj je storila tiste noči ko sta se razšla. Kdo ni, saj je bila to glavna novica v Nemčiji še več tednov po njunem izginotju. Kljub vsem grožnjam pa je vedela da je prosačenje pri njemu zaman. Če Marcus nekaj hoče, to tudi dobi – če se je karkoli naučila iz njune zveze je bilo to to.






words: 467

[/quote]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarmarcus everett
tattoo artisttattoo artist


Število prispevkov : 16
Reputation : 6
Join date : 01/07/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maggie's record store   Ned Jul 07, 2013 11:04 pm

Marcus se je naglas zasmejal. Situacija je postajala vedno bolj zabavna, dekletov odpor pa ga je začel navdajati z adrenalinom. Oh, še predobro se je spomnil tistih časov, ko sta cele dneve preživela skupaj; ko sta razgrajala, popivala, kradla in razbijala. Ulica je bila takorekoč njun dom. In čeprav je bil Marcus veliko starejši in bi pri tistih letih že lahko vedel, da lahko s takim vzorom uniči dekletovo življenje, mu ni bilo kaj dosti mar. Kajti on je bil uničen že sam po sebi. Bratova smrt je v njem pustila veliko luknjo, ki je ni znal drugače zapolniti kot z razvratom. In takrat tudi z njo. Navsezadnje jo je res imel rad, na svoj način, seveda, pa čeprav tega včasih res ni znal pokazati. ''To ti dam pa prav, da ne delujem kot tvoj tip,'' je naposled dejal in jo precej očitno ocenjujoče premeril s pogledom. ''Dekle, ki me je nekoč ljubilo in z mano razgrajalo po ulicah, se ne bi nikoli obnašalo tako…hm..vzvišeno,'' je odvrnil nazaj in si drznil narediti korak proti njej, tako da ji je lahko zašepetal na uho: ''Še posebno, če bi se zavedalo, da poznam njeno skrivnost…'' Začutil je, kako je v tistem otrpnila, in zato izkoristil priložnost ter ji z vso spretnostjo izmaknil torbico iz rok ter se hitro umaknil nazaj. ''Oh, ti kar kliči. Joe je gluhonem in ne bo zato nič slišal in nič povedal, je tako?'' je dejal svareče, ko je v istem trenutku opazil prodajalca, kako se je z majhnim zavojčkom v roki vrnil za prodajalni pult. Le-ta se ga je očitno je še bolj bal, kot se ga je v tistem trenutku balo dekle, saj je zgolj nemo prikimal in se ritensko hitro vrnil nazaj tja, od koder je prišel. Ni bilo potrebno dosti, da bi človek uganil, da Marcus tu ni bil zgolj navadna stranka. ''No pa da vidimo,'' je navdušeno zamrmral in iz torbice izvlekel denarnico ter v njej hitro pobrskal za dekletovo osebno izkaznico, da bi preveril njeno novo ime. ''Cassandra, huh? No me veseli, da sva se končno spoznala,'' se je zmagoslavno zasmejal in ji namenil pomenljiv pogled. ''Lepo ime, ni kaj. Zelo drugačno od 'Ines'. Zveni tako…glamurozno,'' se je malce ponorčeval iz nje, nato pa ji vrnil denarnico, skupaj s torbico, saj je bilo to vse, kar je želel preveriti. Poleg tega pa ni hotel, da bi mislila, da jo je imel namen okrasti, saj denar v tistem trenutku pri njemu res ni bil problem, pa čeprav navzven ni dejal takega vtisa. Kar pa se tiče njenega sprenevedanja pa je Marcus počasi že začel izgubljati potrpljenje. ''Ne igraj se z mano, Casse. Saj veš, kaj se zgodi, če se vpišeš na mojo črno listo…'' je dejal preteče in se zazrl vanjo s svojim mračnim pogledom.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcassie koch
pilates instructorpilates instructor


Število prispevkov : 29
Reputation : 3
Join date : 22/06/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maggie's record store   Ned Jul 07, 2013 11:42 pm







tagged: Marcus Everett



Sovražila ga je. Sovražila je kaj je naredil z njo in z njenim življenjem. Če ne bi bilo njega bi živela povsem normalno življenje. Natanko se je spomnila njunega prvega srečanja, kako je bila očarana nad njim in njegovo zgodbo, polno laži seveda. Mislila je da ve vse o življenju zato mu je tudi zaupala in se pustila zapeljati v ta svet poln lažnih iluzij in predstav. Sedaj ji je bilo zanj, čeprav mora priznati, da jo je njun zadnji prepir zelo prizadel. Tedaj je tudi sama občutila moč njegovih rok na svojem obrazu. Ob tem spominu se je malce zdrznila. »Dekle, ki te je nekoč ljubilo je moralo biti sila neumno,« a je takoj začela obžalovati svoje besede, ko je omenil njeno skrivnost. Okamenela je. V grlu se ji je naredil cmok in vse kar je spravila iz svojih ust so bili čudni zvoki, ki so poskušali najti obrambne besede. Če še kdo prej ni bil prepričan, da sta se poznala, je bil to zadnji dokaz, da je dobro vedela o čem govori. Šele kasneje je dojela da je ostala brez torbice, »hej, vrni mi jo!« njen glas je zvenel zelo proseče. Niti najmanj ni želela izpasti kot da je nemočna, a izgledalo je ravno tako. Pogledala je prodajalca, ki se je počasi odmikal nazaj. Gledala ga je s prekrižanimi rokami, v glavi se ji je kar vrtelo od spominov na preteklost. Kako je lahko dopustila da je nekdo tako ravnal z njo? Bila je še mlada in naivna, danes je prepričana da ne bi takšnega ravnanja pustila nikomur. Živci so ji eden za drugim pokali, ko je izgovoril njeno pravo ime pa besed ni več morala zadržati v sebi, »Dovolj je Marcus!« je zakričala, kar najbolj kot so ji dopuščale glasilke. Pokrila si je usta, vedela je, da se je izdala in da je sedaj vsega pretvarjanja konec. Marcusov zmagoslavni nasmešek ji je povedal vse. Vrnil ji je torbico in bila je že prepričana, da bo sedaj lahko odšla, a seveda, kot ponavadi se je motila. Njegove slednje besede na Cassie zagotovo niso delovale tako, kot je on želel. Nič več ni bila tista prestrašena punčka izpred petih minut, ki se ga je želela na vsak način otresti. Vedela je, da se z Marcusom ne da pomenit na lep način, razen če bo dobil to kar želi. Obraz se ji je zresnil in njene vedno živahne oči so postale mračne. Sedaj je tudi ona stopila bližje njega in mu šepnila v uho »Glede na to, da poznaš mojo skrivnost, ne bi smel biti tako glasen... eno truplo več me ne bo pokopalo.«.bilo jo je strah, ob vsaki izrečeni besedi je imela občutek da se ji bo glas začel tresti in bo izdala svoje blefiranje. A ko je stopila nazaj in ga pogledala v oči s svojim še vedno smrtno resnim obrazom, je videla, da je dosegla željen učinek.






words: 480

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarmarcus everett
tattoo artisttattoo artist


Število prispevkov : 16
Reputation : 6
Join date : 01/07/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maggie's record store   Pon Jul 08, 2013 12:44 am

''Ne neumno, samo radovedno,'' jo je popravil, čeprav se je kar strinjal z njo, saj njen tedanji življenjski stil ni bil ravno plod pametne presoje. Marcus se je zavedal, da jo je v veliki meri namerno izkoristil; njeno mladost, njeno neumno srce in globoko občudovanje, ki ga je gojila do njega. Res ji je ponujal svet, kjer je bilo vse mogoče – pod vplivom različnih substanc seveda. Toda navsezadnje ji je tudi od tam uspelo pobegniti, kar je bilo seveda precej dobro zanjo. Marcus pa… hja, on je ostal sam s svojimi demoni in taisto črno luknjo, ki je sedaj zevala v svet in skušala vase vsrkati vse, kar je nedolžnega in šibkega. Motili bi se, če bi mislili, da se tega ni zavedal – seveda se je, toda priznal tega ne bo nikoli. ''Uf, pa ne, da si se me spomnila,'' je dejal smehljaje, ko je Casse končno izgubil nadzor nad seboj in zapravila vse možnosti za nadaljnjo sprenevedanje. Zdaj jo je imel in vedel je, da mu ne more več nikamor pobegniti. Še posebej ne v zanikanje. Marcus ni pričakoval, da mu bo stopila nasproti in mu enako preteče navrgla nazaj nekaj takega, kar bi lahko bilo podobno grožnji. Seveda je dvomil, da bi ga bila zmožna kar tako pospraviti. Morda je res bila impulzivna, toda Marcus ji ne bi nikoli dal tako resnega povoda za uboj, kot ji ga je dal sestrin zaročenec. S tega razloga se je nato tudi umaknil in ji pustil verjeti, da so mu njene besede dale misliti. ''Imaš prav. Jaz bi moral biti tisti, ki se boji tebe, ne obratno,'' je po nekaj trenutkih tišine navrgel, saj brez te svoje tipične porogljivosti enostavno ni mogel zdržati. ''Čeprav… sem bil na nek način kar ponosen nate. Res, da je bila zadeva malo creepy, ampak… prav si storila,'' je nato nadaljeval in se počasi oddaljil od nje ter stopil proti pultu, da bi si ogledal izbor plošč, ki jih je Casse v svojem propadlem poskusu pobega pustila tam. Vzel jih je v roke ter si jih radovedno ogledoval, medtem ko je s kotičkom očesa še vedno spremljal Casse, ki na svoje razočaranje še kar ni mogla zapustiti trgovine, saj so vrata od nje terjala veliko več moči, kot jo je premogla sama. ''Tvoja sestra ti mora biti hvaležna, kaj?'' je nato zamrmral vprašujoče, medtem ko se je sam pri sebi posmihal njenemu izboru glasbene zvrsti. Kaj za vraga bo s tem? se je spraševal, saj ni verjel, da lahko ljudje tako hitro menjajo svoj okus za glasbo. Navsezadnje se mu je v življenju že večkrat potrdilo, da volk menja dlako, svoje narave pa nikoli. In ravno zato je bil tako zelo prepričan, da se pod vso to krinko in novim imenom nekje še vedno skriva njemu poznano, divje dekle. ''Hm saj res… kakšno ime si je pa ona izmislila?'' se je nato spomnil in zopet dvignil svoj pogled proti njej. ''Saj veš, da je bolje, če mi kar naravnost poveš, ker bom tako ali tako izvedel. Port Charles navsezadnje ni tako velik,'' je spet dejal pomenljivo, saj je naravnost užival, kako je Casse trznila vsakič, ko je omenil kaj v zvezi z njo, njeno družino ali pa razlogom, zakaj se je znašla tu. ''Mimogrede..imaš še tisti tattoo, ki sem ti ga naredil v Nemčiji? Upam, da si ga nisi dala odstraniti, ker to bi me pa res prizadelo,'' je nazadnje še dejal in se ji nasmehnil z zaigranim pričakovanjem, da bo na vprašanje dobil iskren odgovor.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcassie koch
pilates instructorpilates instructor


Število prispevkov : 29
Reputation : 3
Join date : 22/06/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maggie's record store   Pon Jul 08, 2013 1:41 am







tagged: Marcus Everett



Vedela je, da nikoli več nebi umorila nekoga a morala mu je dati vedeti, da je ne bo ustrahoval tako z lahkoto. Čreprav nerada prizna je adrenalinski naval, ko nekomu ustaviš srce odličen Toda krivda te prej ko slej ujame v roke in v velikih primerih tudi pokoplje. Še nekajkrat je butnila v vrata in jih tako poskuisla odpreti a je kmalu ugotovila, da nima smilsa in se tako sprehodila med policami z očmi pa budno spremljala vsak Marcusov gib. »Ni prav, da sem to storila. Nihče si ne zasluži tega, pa ni važno kako pokvarjen je.« stopila je med rock zgoščenke ter malce obstala pri skupini Pink Floyd. V roke je vzela album The Dark Side of the Moon ter s prstom polzela po hrbtni strani zgoščenke dokler, ter brala naslove pesmi. Ob naslovu Brain Damage se ji je prst ustavil in se malce zamislila. V glavi je zaslišala besedilo pesmi in resnično jo je spomnilo na njeno zvezo z Marcusom v zadnjih mesecih, preden sta se razšla. »Nima razloga za hvaležnost, že res da jo je včasih zlorabljal,« kot da je bil edini ki je to počel s svojim dekletom, je na hitro pomislila, čerpav je bilo le enkrat da jo je udaril. »kljub vsemu sta se ljubila. In kar se je zgodilo je bila nesreča, lahko bi rekli tudi samoobramba.« spravila je album nazaj na polico ter se sprehodila naprej, kjer je v roke vzela Meteora, album njene najljubše skupine Linkin Park. Spomnila se je, kako sta pred leti z Marcusom bila na enem njihovih koncertov. Imela je, no saj ga še vedno ima, totalen crush na Chesterja in samo s poslušanjem njegovega glasu bi lahko doživela orgazem. To je bil njen najlepši spomni na Nemčijo, čeprav je vseboval Marcusa. »All I want to do, is be more like me and be less like you,« si je šepnila potiho, besedilo njene najljubše pesmi Numb. Pravzaprav bi lahko te besede danes uporabil, razvno zanjo in Marcusa in skušnjavo, ki ji jo bo zagotovo še predstavljal.  »Emily.« je odvrnila s hladnim glasom ter nazaj položila album. Kljub poskusom, da bi ga ignorirala je vsakič ko je omenil njeno sestro, družino ali preteklost v Nemčiji malce trznila. Sovražila je svojo preteklost, lahko bi rekli, da je poskušala zbežati čim dlje od nje, a nekako jo je vedno dohitela. Slednje vprašanje jo je malce presenetilo, zato je obstala med policami ter se zagledala v steno, »Nimam ga več,« s kotička oči, je opazovala njegovo reakcijo, »Nisem mogla tvegati, da bi me odkrili zaradi enega bogega tattooja.« sedaj se je že obrnila za sto osemdeset stopinj, da je bila obrnjena proti njemu. Bilo je res, da se je znebila tattooja, a tedaj še pomislila ni, da bi bilo to za to, da je nebi odkrili. Želela se je le znebiti vsega kar jo je spominjalo nanj ali na njeno preteklost. Stopila je do pulta; videla je kako je z zanimanostjo opazoval vsak njen gib. Zato je skočila na pult in se vsedla nanj. Pogledala ga je in z malce nasmeška na obrazu dejala, »Koliko časa bom še morala biti ujeta tu s teboj?« počasi je tudi ona začela uživati v vsem tem.






words: 530

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarmarcus everett
tattoo artisttattoo artist


Število prispevkov : 16
Reputation : 6
Join date : 01/07/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maggie's record store   Pon Jul 08, 2013 5:28 am


''Ah, daj no. Pred menoj se ti pa res ni treba pretvarjati. Veš, da sem zadnji na svetu, ki bi sodil tvoje dejanje. Poleg tega se mi zdi posebno, da bratje in sestre skrbijo drug za drugega. Če ti kaj pomeni, bi jaz na tvojem mestu storil isto,'' je komentiral njen odgovor, za katerega ni bil prepričan, ali je odraz iskrenosti ali pa gre le za fino pretvarjanje pred njim ter strah, da bi razkrila kak košček sebe, ki je za to njeno novo življenje popolnoma nesprejemljiv. ''In vidiš, ravno zaradi tega, ker sta se 'kljub vsemu ljubila', ženske vztrajajo v tako krutih odnosih,'' je malce pomodroval, kot da bi bil kak ekspert na tem področju, čeprav je bilo vse skupaj daleč od resnice. Navsezadnje res ni imel kaj dosti pojma o ljubezni, še manj pa o tem, kako se počutijo ženske v takih in drugačnih odnosih. Če bi vedel, bi najbrž bil tudi v odnosu do Casse malo bolj odgovoren. ''Ljubezen je precenjena, če mene vprašaš,'' je nato dodal. ''Le redko se iz nje izcimi kaj dobrega,'' je še zamrmral, bolj sebi kot njej, saj se je še vedno ukvarjal z vprašanjem okrog njene izbire klasične glasbe. ''Vidiš, saj ni tako težko,'' je pretiraval z navdušenostjo, ko je bil kar malo presenečen, da mu je Casse v drugo tako hitro izdala ime njene sestre. Sicer v tistem trenutku še ni mogel vedeti, ali mu je povedala po resnici ali si je ime izmislila, ampak to niti ni bilo tako zelo pomembno. Pomembno je bilo, da se je nekoliko umirila in opustila svojo obrambno držo. ''Oprosti, ampak tisti tattoo pač ni bil bogi. Resda je bil eden izmed mojih prvih, ampak hej – narejen je bil z posebnim namenom,'' je zaigral svojo užaljenost, čeprav je kaj takega povsem pričakoval. ''Sicer vem, da te ne briga, toda jaz ga še vedno imam,'' je nato dodal ter dvignil majico ter s tem razkril svoj prsni koš, ki je bil sedaj že skorajda v celoti potetoviran. In tam na prsih je še vedno imel črno srce z napisom, ki je v tistih časih veljal za njun simbol ljubezni. Spustil je majico nazaj in jo radovedno premeril s pogledom, ko se mu je naposled le približala ter se usedla poleg njega na pult. ''Ooo pa ne da smo se malo sprostili,'' je odobravajoče zategnil in ji prvič po dolgem času namenil nasmešek, ki je bil brez vsakršnih podlih namenov. ''Še malo. Toliko, da se prepričam, ali si res tako zelo v redu, kot se delaš, da si,'' je odgovoril na njeno vprašanje ter se sproščeno naslonil nazaj, ne da bi umaknil pogled z nje. ''Ah ne verjameš mi… je dejal, ko je opazil, da Casse res ne ve, zakaj jo mora zadrževati v trgovini. ''Je že v redu. Morda res nisem bil najboljši fant, toda nikoli mi ni bilo vseeno zate,'' je še dodal in ji znova ponudil nasmešek, s tem pa tudi docela spremenil svojo taktiko. ''Povej mi… od kdaj pa ti poslušaš klasiko?'' je nato vprašal, kar ga je že vseskozi zanimalo, ter ji pod nosom pomahal s ploščami.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcassie koch
pilates instructorpilates instructor


Število prispevkov : 29
Reputation : 3
Join date : 22/06/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maggie's record store   Pon Jul 08, 2013 6:20 am







tagged: Marcus Everett



Njegove besede so čedalje bolj rezale vanjo in čedalje bolj se je spominjala občutkov, ki jih je prebudil v njej. Prav tako se je spomnila zakaj mu je sploh začela zaupati, zato je brez poslednjega pomisleka »Prav, ljubila sem, ko sem gledala kako tega idiota zapušča življenje, oboževala sem občutek ko je nož prebodel njegovo pljučno krilo in oboževala sem, kako je hlipal za zrakom, kot riba na suhem,« govorila je skoraj malce preveč navdušeno. »Toda še vseeno me preganjajo more.« po tem je obmolknila ter ga pogledala. V njegovih očeh je iskala kakršnokoli znake očitanja, želela je prebrati njegove misli, a našla ni ničesar. Očitno se je še vedno odlično znal skrivati za masko, katero je le redko odstranil. Sama je bila temu priča le nekajkrat, pa čeprav sta bila tesno povezana. »Ljubezen premaga vse, če je le ta iskrena. Poleg vsega ti da občutek varnosti in ti bi to moral vedeti bolje kot kdorkoli.« pogledala ga je s svojimi srnjimi očmi, ki bi lahko spregovorile – mar se ne spomniš? Velikokrat se je zatekla k njemu v objem varnosti, čeprav so bile potem bolj droge tiste, ki so jo rešile skrbi. »Nisem tako mislila,« namenila mu je sočuten pogled. »mislila sem, da nisem želela da bi me zaradi nekega tattooja prepoznali.« je rekla z nežnim glasom. Ob pogledu na njegov tattoo se je popolnoma raznežila. Stopila je do njega ter se ga počasi, s sredinskimi tremi prsti, dotaknila. Ni vedela kako bo reagiral na to, zato mu je namenila pogled, ki je razkrival popolnoma vse. Tako rekoč se je razgalila pred njim, s svojimi čustvi. Presneto Cass, se je takoj sklela v mislih, mar si nisi obljubila da mu ne boš padla v kremplje.


»Mah ja, če sem že ujeta tu nima smisla da se prerekam in si tako povzročam gube. Rajši bi uživala in čeprav nisi moja prva izbira, no si trenutno moja edina izbira.« na obrazu ji je posedal igriv nasmešek. Ni razumela zakaj je stalno v pogovor vpletava preteklost in njuno preteklo zvezo, kaj je želel doseči s tem? »No, nisi bil najslabši, lahko bi bilo hujše, kot je na primer imela moja sestra,« čeprav sta bila večino časa, ki sta ga preživela skupaj zadeta ali pijana ali pa kar oboje skupaj, je nerada priznala da se je resnično zabavala. In bil je prvi, ki ga je zares ljubila, tako rečeno jo je naučil kaj je ljubezen pa čeprav na pokvarjen in zvit način. »Oh, ni za mene, za moj studio je.« klasika, pa kaj še. Morda je res spremenila svoj življenjski slog, a njeno srce je bilo za rock. »Saj veš, da nikoli ne bi morala zamenjati Chesterja in njegovega orgazmičnega glasu.« ob misli nanj so ji mravljinci kar spreleteli po hrbtenici in ji po koži pognali kurjo polt. Sedaj je praktično že ležala na pultu ter stegnila roke nad glavo. Nagajivo je pogledala Marcusa ter mu pomežiknila. Vedela je da hodi po tankem ledu, ko mu takole pošilja mešane signale a ni si mogla pomagati.







words: 502

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarmarcus everett
tattoo artisttattoo artist


Število prispevkov : 16
Reputation : 6
Join date : 01/07/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maggie's record store   Pon Jul 08, 2013 8:34 am


''That's my girl. To ti je že veliko bolj podobno,'' je skorajda ponosno odvrnil, ko je končno slišal tisto, kar bi po njegovem mnenju moralo priti iz Cassinih ust. Takole mu je bila že veliko bolj všeč, saj ga je spominjala na trenutke, ko sta drug drugemu še pomenila vse. To je bila Casse, kot jo je poznal – direktna in brez pretvarjanja. ''In seveda, da te tlačijo more. Hej, morda res ne vem, kako je če nekoga zaštihaš, ampak si lahko predstavljam, da to ni nekaj, kar bi lahko človek kar tako brez slabe vesti pozabil,'' je skušal biti razumevajoč, ko se mu je zazdelo, da Casse v njegovih očeh išče znake nesprejemanja in obtoževanja. V trenutku se je odnos med njima popolnoma spremenil. Njen odpor do njega se je zdel kot lanski sneg, on pa tudi ni več čutil nobene potrebe, da bi jo kakorkoli provociral. Svoj cilj je namreč na nek način dosegel – to je prodreti njeno obrambno obzidje ter se ponovno srečati z dekletom, ki mu je nekoč tako zelo zaupalo in ga občudovalo. Ob njenih naslednjih besedah si ni mogel kaj, da se ne bi negotovo namuznil. ''No ja… bodiva iskrena. Moja družba ni ravno sopomenka za varnost,'' je dejal in ji namenil pomenljiv nasmešek, s katerim jo je želel spomniti na vse njune skupne traparije. ''Čeprav ne bi nikoli dovolil, da bi se ti pripetilo kaj hudega. Če bi ti kdo skrivil en sam las, veš, da bi poskrbel, da se to ne bi nikoli več ponovilo,'' je še dodal, istočasno pa se zavedel ironije svojih besed, saj sta oba prav dobro vedela, da je to, kaj ti človek lahko hudega stori, precej vprašljivo…predvsem v njunem primeru. ''Je že v redu. Ne morem ti zameriti,''je skomignil na to, kar se je njemu zdelo kot poskus opravičila, nato pa obstal popolnoma pri miru, saj nikakor ni pričakoval, da se ga bo Casse želela še kdaj dotaknit – sploh pa tam, kjer je bil obstoj njune nekdanje ljubezni za vedno vtisnjen v kožo. To ga je po pravici povedano malce zmedlo, saj si ni mislil, da ji bodo zavore tako hitro popustile. A očitno je še vedno imel precej velik vpliv nanjo in obljubil si je, da tega tokrat ne bo poskusil izkoristiti. Preveč.
Ob njenih naslednjih besedah pa se je zgolj široko nasmehnil. ''Me veseli, da sva to razčistila,'' je dejal, se malo zamislil, nato pa ji pomenljivo pomignil proti hodniku za pultom, ki je med drugim vodil tudi do zadnjih vrat trgovine.''Sicer pa.. če bi bila taka sila bi lahko pobegnila tudi skozi zadnja vrata. Mar to pomeni, da si me celo malo malo, čisto malo vesela?'' je poskusil še malo sreče in se ji hudomušno nasmehnil. ''To je res,'' se je mrmraje strinjal s to njeno opombo glede tega, da je bil v primerjavi s sestrinim zaročencem pravzaprav še kar v redu. Ob tem pa se je tudi ponovno spomnil na njun zadnji prepir, ki bi se najbrž lahko končal še veliko bolj klavrno, če se ne bi Casse po hitrem postopku spravila domov. In misel na to ga je resnično zbodla, sploh sedaj, ko jo je imel zopet tako blizu ob sebi. ''Mimogrede, res mi je žal, kako so se končale stvari med nama. Tisti prepir. Malo me je zaneslo..'' je poskušal izustiti nekakšno opravičilo, pri tem pa upal, da mu bo verjela – da resno misli in da ne gre zgolj za trik, s katerim bi si jo ponovno pridobil na svojo stran. ''Bi rekel ja. Še nikoli nisem videl nobene, ki bi bila tako nora na njega, kakor si bila ti, oziroma še vedno si. Pa sem srečal že kar nekaj njegovih oboževalk,'' se je zasmejal na komentar glede njene obsedenosti s Chesterjem. Prav dobro se je spomnil, kako jo je takrat razganjalo, ko mu je od nekje uspelo suniti originalne in podpisane cd-je z njihovimi komadi. Ob misli na to se je moral nasmehniti, nato pa se je zazrl nazaj v Casse, ki se je na tistem pultu očitno že precej razkomotila. ''Torej… kako pa kaj ljubezen? Si že našla kakšnega prelestnega američana, ki ti je popolnoma spodnesel tla pod nogami?'' jo je naposled vprašal pomenljivo ter se z iskrivo radovednostjo v očeh zazrl vanjo.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcassie koch
pilates instructorpilates instructor


Število prispevkov : 29
Reputation : 3
Join date : 22/06/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: maggie's record store   Tor Jul 09, 2013 2:34 am







tagged: Marcus Everett


In tako je na dan spustil Cassiino divjo, prostaško stran, ki jo je tako skrbno imela zakopano globoko v sebi. Toda kaj drugega se ni moglo pričakovati od njega, tak vpliv je imel na večino deklet. »To je res da nisi najbolj varen, toda takrat si mi dal tak občutek.« pravzaprav sploh ni varen, bil je nasprotje vsega varnega in udobnega. A to ji je takrat ugajalo, saj je želela storiti vse da bi pobegnila od sestre in njenega groznega zaročenca. In kakor je sedanja Cassie sovražila svoja dejanja v preteklosti, je tista iz preteklosti tedaj prav uživala v vandalizmu ter popivanju.


Glasen smeh ji je ušel iz ust, ko jo je vprašal če ga je vesela, »Le kdo te ne bi bil,« njen glas je bil poln sarkazma, »Le kako nebi pogrešala osebe, ki me je predstavila drogam, alkoholu in me zlorabila,« je rekla z lažno zapeljivostjo. Okej, vedela je da pretirava. Ni je zlorabil, toda nikoli mu ni odpustila za tisti usodni udarec. Pravzaprav ga je še zdaj lahko čutila če se je predala spominom. Pogledala je hodnik, ki je vodil proti zadnjim vratom, »Sicer pa če želiš, lahko še vedno odidem.« naredila se je malce užaljeno ter pogledala v tla. Po vseh težavah, ki jih je imel da jo je končno spravil do tega, da je z njim govorila kot z normalnim človekom se jo je tako na hitro želel odkrižati? Nato pa jo je tako hitro presenetil z opravičilom, da so ji oči takoj švignile na njegov pogled. Ni mu bilo v navadi, da bi se opravičeval za svoja dejanja, zato je bila prepričana, da je za vso to dobroto nek skrit namen. »Ne… ne opravičuje se za nekaj, za kar ti ni res žal.« želela je, da bi mu verjela a vseeno ni šlo. Preveč dobro ga je poznala in povrhu vsega se ne more kar tako, po nekaj letih pojaviti zraven nje, ji najprej groziti in nato pričakovati, da mu bo kar oprostila. Poleg tega pa mu verjetno res ni bilo žal, saj sta bila med prepirom oba popolnoma prisebna, brez vpliva kakršnih koli substanc in iz obeh strani je padlo kar nekaj hudih obtožb. Ob njegovem komentarju na obsedenost s Chesterjem ga je pogledala in ob njegovem nasmehu je vedela da sta v mislih imela enak spomin. »Oprosti toda tip je perfekcija. Še vedno je moja umirjajoča želja, spraviti njega med moje rjuhe,« je zatarnala. »Si predstavljaš te njegove roke kako te držijo med spancem, ali pa da ti poje njihove pesmi, mislim da doživljam orgazem že samo ob misli na to.« začutila je toplino med svojimi nogami. Res očitno je bilo, da pri njej v postelji že dolgo ni bilo akcije, čeprav so jo veliki obtoževali, da je naokoli spala, s prijateljičinim možem. Njegovo naslednje vprašanje jo je malce presenetilo, zakaj za vraga ga je to zanimalo? Prepričana je bila, da je našel že kakšno novo žrtev za njegove podle igre. Toda, ker se je očitno zabaval v tem, se je odločila zakaj ne bi še ona. Obrnila se je na bok proti njemu, ter si podprla glavo. »Če te že ravno zanima, ja imam nekoga, ki ima mogoče malce mojega zanimanja.« imel je več kot le malce njenega zanimanja, »toda verjetno ne bo nič, saj je poročen in že ima dva otroka. Kljub vsemu sva zelo dobra prijatelja.« se je nasmehnila. Slednje besede, ki so zapustile Casiina usta so bile hladne in malce obtožujoče, »Kaj pa ti? Si našel že kakšno novo žrtev za tvoje igrice?«








words: 585

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content


ObjavljaNaslov sporočila: Re: maggie's record store   

Nazaj na vrh Go down
 

maggie's record store

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ let's set the world on fire :: auburn crest promenade-