KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.














the leading lady



the leading gentleman



best friendly connection



best family



best chemistry



honorary member



biggest ego



biggest sweetheart



should be a couple

idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share | 
 

 supermarket

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatarkatie thompson
actressactress


Število prispevkov : 153
Reputation : 49
Join date : 25/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: supermarket   Pon Jun 03, 2013 2:52 am

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarapril beckett
fashion designerfashion designer


Število prispevkov : 157
Reputation : 38
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles

ObjavljaNaslov sporočila: Re: supermarket   Čet Jun 20, 2013 9:43 pm



tag;adam, dear
note; <3


port charles je ljubila, čeprav je bilo majhno mestece, veliko premajhno za nekoga s tako velikimi željami, katere je sama pripomogla odkar je imela veliko preveč časa in premalo dela. celo največja prasica, kakor ona bi rekli mnogi, je lahko v mestecu začutila potrebno toplino in ljubezen, ne glede na letni čas ali dan v mesecu. tega v velikih mestih ni bilo. ljudje so se tam porazgubili in odnosi so bili precej nevtralni, medtem ko so v njenem rodnem kraju bili izrazito poudarjeni, ter kljub pozitivnosti ali negativnosti nisi čutil tistega mestnega priokusa in hladu. vedela je da bo njen uspeh možen, če se preseli v new york, ter odpre tam svojo poslovalnico in širi svoje ime na oblekah po vsem svetu, ter se vrne ko bo ime ustvarila, obleke pa se bodo izdelovale na kitajskem. vseeno pa tega ni storila. veliko raje je letno preveč potovala in ohranjala dom v rodnem kraju in poslovno vez z preostalimi velikimi mesti, četudi bi tako trajalo veliko preveč, da bi kamorkoli sploh prišla. navsezadnje pa je v vsakem primeru, uspehu ali neuspehu, bila priskrbljena. trevor je vodil uspešen bar in razširil ga je lahko kadarkoli drugod, pri tem pa jima ni bilo potrebno zapuščati rodnega mesta, ter sama je imela priskrbljeno življenje dokler bosta pač živela skupaj. v srečne konce do konca dni tako ali tako ni verjela. šlo se je zgolj za navezo po tridesetih letih zakona, ki jih mogoče sama ne bo doživela, a tako daleč ni gledala. gledala je na to kar je imela sedaj- trevorja, kolekcijo in željo po uspešnem tednu mode. drugo ji niti ni bilo potrebno in je zato lažje preživljala vse čenče, ki so se ponovno zagrele sedaj, ko se je june vrnila in so spet vse oči usmerjene v njo in njen naslednji korak. da, zaročena je bila s sestrinim bivšim, saj niso bili v petnajstem stoletju, da bi to morda bil kakšen večji zločin. očitno ji je do trevorja in mesta tako zelo malo stalo, da je naenkrat new york bil dom za njo, ter kaj se je zgodilo med njo in njenim zaročencem res ni bila stvar maščevanja ali obupa, ampak prej naključen razplet dogodkov, usoda če je bilo tako ostalim ljubše.
oblečena v lahko poletno oblekico in z lasmi spetimi v razpuščeni čop se je prebijala preko domačih ulic vse dokler pred seboj končno ni zagledala manjše trgovinice v katero je bila namenjena. doma ji je primanjkovalo določenih živil in za enkrat je še živela sama, da ni mogla pošiljati koga drugega, čeprav se je velikokrat tudi prilepila trevorju na delu in zahtevala skupno kosilo, ter je tako nakupovanje preskočila. po drugi strani pa je vedela da se bo morala navaditi na vse skupaj, čeprav je bilo lahko svetovno jasno da ni imela namena igrati gospodinje doma, ampak da se bodo opravila delila in ne bo spadala med tipični rank žensk  v mestu, nikakor in pod nobenim pogojem. v roke je oprijela nakupovalni voziček, ter na plano privlekla, kako priročno, nakupovalni listek in se zapodila med vse police polne drobnarij in živil. nekaj stvari je vrgla v voziček in nato pot nadaljevala, ter se ustavila pri naslednji polici, ko tam ni našla iskanega in bila pripravljena poriniti voziček naprej ne da bi posebno kam gledala, ko jo je zmotila neka ovira in pogled je usmerila naprej, da je videla kako konec vozička potiska v neznano osebo pred seboj, ki se je počasi že obračala in se je sama že pripravljala na plaz opravičil. zares je bila pripravljena zamrmrati nekaj, se odmakniti in nato oditi naprej, a nenadoma se je obraz pred njo razjasnil in oči so se ji za več kot samo malenkost povečale ob debelem pogledu. » adam ? okej, kaj pa ti od vseh ljudi počneš sredi supermarketa v port charlesu ? « se je spravila k govoričenju in se močno oprijela držala pod svojo dlanjo. ni bila jeza, ni bilo presenečenje, ampak je bil strah, ki ga je ob pogledu nanj začutila. strah da bo njun dogodek pred leti uničil tisto kar je sedaj imela s trevorjem. » nisi videti kakor človek za mala mesta in dvomim da si kje izven centra zgradil večji ranč za rejo konj ali kaj podobnega. « bog, koliko kletvic ji je nenadoma šinilo skozi misli.

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjordan baker
receptionistreceptionist


Število prispevkov : 94
Reputation : 66
Join date : 18/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: supermarket   Čet Jul 04, 2013 3:07 am


tag; lucas smitten 1

imela je neizmerno srečo, da ji je uspelo v pičlih 32 urah najti varuško za sama, ki ga bo pripravljena paziti tekom njenega delavnika. delo v lokalnem malem hotelčku je bilo vse prej kot glamurozno, a glede na to da je bila vajena veliko bolj nizkih del, je bilo perfektno. poleg tega ji je dogovor, da dela zgolj ob dopoldnevih več kot ustrezal, četudi je to pomenilo, da je bila danes ob sedmih zjutraj – na svoj prvi dan za nameček – prisotna ob plazenju neke svetlolase ženske iz ene od hotelskih sob. s krivim korakom je odromala mimo recepcije in bilo je prav očitno, da jo je nekdo dobro zdelal. in da, ob tej misli je takrat napravila žalosten vzdih nesreče, ker je bil seks v njenem življenju nekaj nepredstavljivega. tisti enkrat in edinkrat se ni mogel primerjati z ničemer drugim, da o orgazmih sploh ni pričela sanjariti. prvič je bilo pač prvič. boleče in predvsem megleno. ter prva padla domina v vrsti mnogih. zdaj se je tihotapila po prehodih v supermarketu in sledila moškemu z nakupovalnim vozičkom kot najhujši psihopat. raje se ni ozirala okrog sebe, kakšne poglede so ji namenjali ostali kupci. prišla je po nekaj osnovnih živil, da je lahko vsaj kaj vtaknila v hladilnik. sam je bil tako ali tako pri sosedi in po službi je imela dobro uro časa, da je skakala naokrog po opravkih. ampak on. ko je najprej zagledala njegov hrbet, se je njen pogled samodejno prestavil navzdol na zelo všečno moško zadnjo plat. ko se je obrnil, ji je iz rok zletela konzerva in hitro se je sklonila dol ter se pričela ukvarjati s hrano, da je ne bi opazil. ''nemogoče,'' je šepetala sama pri sebi in kotalila konzervo naokrog dlje kot je bilo potrebno. zravnala se je šele, ko se je prepričala, da je odšel in ga nato izsledila na naslednjem prehodu.

stal je nekje na koncu oddelka s kozmetiko in pripomočki za nego telesa. v roki je držala polno košaro živil in pravzaprav je na kup nabrala že vse potrebno. zdaj mu je morala priti samo še malce bližje, da se bo lahko prepričala, če je to res on. podobnost je bila precejšnja, plus dodatnih pet let odkar ga je videla nazadnje. prepoznala ga je po drži, na kateri je bilo nekaj precej specifičnega. vzravnana, stroga, močna. in da, morda je zdaj spet gledala naokrog po telesu in ni ravno občudovala zmršenih peščenih las. pomikala se je ob policah vedno bližje, ne da bi prav veliko pozornosti posvečala izdelkom okrog nje. ustavila se je kakšna dva metra stran in se hitro zasukala proti policam, da ne bi bilo ravno očitno, zakaj je v tem prehodu. segla je proti enemu od izdelkov, ne da bi ga videla in napravila kratek izdih, ko je pograbila tisto reč in odkorakala naravnost predenj. ''zdravo,'' se je odločila, da bo najbolj primeren neposreden stik. samo pozdravila ga bo, preverila, če se je spomne in nato nadaljevala svojo pot naprej do blagajne. brez skrbi. saj je bil samo star znanec. nič posebnega. zlahka se bo pretvarjala, da pred njo ne stoji oče njenega otroka, s katerim je izgubila nedolžnost takole pet let nazaj na neki študentski zabavi. povsem nažgana. z lahkoto. mala malica. ''nova sem v mestu,'' je počasi kimala z glavo in verjetno delovala malce prizadeto. ''jordan,'' je iztegnila dlan proti njegovi desnici in enkrat takrat tudi opazila, kaj drži v roki. škatlica kondomov? no, vsaj naučil se jih je uporabljati. pohvalno.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarlucas raymond
marinemarine


Število prispevkov : 20
Reputation : 17
Join date : 03/07/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: supermarket   Čet Jul 04, 2013 3:50 am

bil je razmeroma običajen dan. celotno jutro je tokrat bolj kot ne prespal, potem pa se je spravil do obale, se nekaj ur prepustil plavanju in se vrnil domov. šele ko se je stuširal in se na hitro oblekel, je ob odprtju hladilnika ugotovil, da mu ga je od zadnjega obiska trgovine dejansko skoraj uspelo sprazniti. tako ali tako ni imel dela in ko je pograbil ključe avta, si je v mislih skušal sestaviti seznam stvari, ki jih bo potreboval. čeprav ni bil več aktiven marinec, je vseeno ohranil nekaj starih navad, ki se jih ni mogel otresti. vedno je delal sezname in v mislih črtal stvari. vedno je bil brezhibno urejen, kar se je videza tikalo. in čisto vedno je bila njegova drža ponosno vzravnana; strogo vojaška, čeprav tega marsikdo v tem mestu najbrž ne bi prepoznal. ampak to je pač bil lucas – sicer bi lahko v vsakem trenutku dvignil telefonsko slušalko in poklical svoje nadrejene ter se vrnil v službo, ampak všeč mu je bil njegov trenutni življenjski slog, ki je vsekakor bil bolj sproščen.
na parkirišču supermarketa je parkiral avtomobil, izstopil ter se podal čez parkirišče do vhoda, kjer je pograbil nakupovalno košaro. sicer bi bil voziček najbrž boljša ideja, ampak nikoli se ni zares znašel z njimi in bilo je lažje, če je stvari preprosto prenašal naokrog. sam pri sebi se je nasmehnil, medtem ko je v košaro mimogrede zmetal nekaj tistih osnovnih zadev; od ogromne vreče jabolk pa do dveh kartonov pomarančnega soka. vzel je še paket žemelj in nato zakorakal po zobno pasto. njegov pogled je nato zdrsnil po policah in se ustavil pri kondomih. kondomi, seveda, zakaj pa ne – navsezadnje nikoli nisi vedel, kdaj ti bodo prišli prav. ustavil se je pred pestro izbiro, medtem ko je njegova dlan segla po eni izmed škatlic. ravno jo je nameraval vreči v košaro in odkorakati naprej, ko ga je ogovoril neznan glas, ob katerem je dvignil pogled in se soočil s parom rjavih oči.
skoraj prisegel bi lahko, da so se mu zdele znane – potem pa je ta misel hitro zamrla, ko je nagnil svojo glavo in uprl pogled v kimajoče dekle. temni lasje. imela je specifičen odtenek rjave barve. »jordan, prav,« je prikimal, se nehal mrščiti in preprijel kondome v drugo roko, da je lahko segel v ponujeno dlan. »je to tvoja navada? mislim, da čisto naključno ogovarjaš ljudi?« se je pozanimal z nasmeškom na obrazu, potem pa so njegove oči zatavale do njene dlani in nato do police – nato pa spet nazaj k njej. »nova v mestu, ampak očitno prepričana, da ne sama,« je dejal, da bi razbil tisto tišino med njima. presneto, lucas bi dejal karkoli, da bi se izognil zoprni tišini. »otroci so ponavadi zelo, zelo hiperaktivni in znajo biti odveč, ampak hej, prepričan sem, da bo tvoj pamž krasen.« ni vedel, od kod je prišel ta spodbudni govor. »mislim, okej, ne, oprosti. hotel sem ti samo zaželeti veliko sreče s tistim se je vdal in ji namenil nasmešek. zakaj se mu je zdela tako znana? »in ja, živijo, jaz sem lucas,« je še dejal in se rahlo namrščil, ne popolnoma prepričan, kam je pogovor šel.



tagged: jordaan. smitten 3
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjordan baker
receptionistreceptionist


Število prispevkov : 94
Reputation : 66
Join date : 18/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: supermarket   Pet Jul 05, 2013 4:54 am


tag; lucas smitten 1

živčni končiči so se osvetlili kot novoletni ognjemet, ko je dvignil pogled iznad škatlice z zgovornim napisom in se ozrl proti njej. navzdol proti njej. zdajle si je še kako želela, da bi imela vsaj dvajset centimetrov več in bi lahko delovala bolj zastrašujoče. ljudje navadno niso resno jemali drobnih suhcenih rjavolask s paketom jajc in kupom lizik v nakupovalni košari. in gledal jo je. ojoj. kaj če se jo bo spomnil? kaj bo rekla? oh, sranje. kaj če se je ne bo? saj ni pričakovala, da je napravila kakšne vtis, ko je razprla noge in mu vsa nažgana pustila, da počne z njo kar pač hoče. ampak vsaj nekaj drobcenega bi pa res lahko pomenilo. le da ni imela pojma, kako so tovrstna srečanja-po potekala pri preostanku človeštva. se je kdo sploh spomnil koga, ali pa so vse potlačili v podzavest in pozabili? ''baker. jordan baker,'' je dodala še priimek in s pogledom sledila škatlici v njegovih rokah, ki jo je premikal naokrog, nato pa segel v njeno dlan, da je od presenečenja povsem otopela. kdaj mu je podala dlan? zdaj se ji je zdelo, kakor da nima prav nobenega nadzora nad tem, kaj prihaja iz njenih ust in kaj počnejo njeni udi. kmalu bo tako kot sam izbrala naključnega mimoidočega in se mu obesila štuparamo. ali njemu. bog ne daj. ''oh, imam veliko navad. naključno ogovarjanje ljudi... se pripeti večkrat kot bi si človek mislil. le da je redkokdaj naključno. ponavadi vmes poseže višja sila. me prisili, da stopim do koga. se opravičim. pospravim za... um,'' je pričela in hitro začepila preden bi se ji uspelo zareči in bi povedala kakšno zgodbico o tem, kako njegov sin rad skače po ljudeh in laja na njih.

''kaj? ne, ne. sama sem. povsem sama. čisto sama samcata samska, res,'' se je najprej razmrščila, a vse gubice so se zgladile, ko ji je ušel nadvse nervozen nasmeh. ni vedela prav točno o čem govori. lahko da ji je izrekel kompliment. z drugimi besedami povedal, da izgleda tako dobro, da nikakor ne more biti samska. ne, sama. rekel je sama ne samska. ''otroci?'' je zajecljala besedo. ''moj pamž?'' so se tokrat njene oči razširile v vprašanju in da, ogromen cmok je obstal prav sredi njenega grla, da ni imela pojma, kako naj kaj doda. nekdo je zraven še zamrznil njen celoten živčni sistem, da se tudi premakniti ni mogla. ''um... kako....'' je hotela nekako stvoriti čudno vprašanje – kako je vedel, da ima otroka? otroka, ne pamža. za pičli hip je njegov pogled zdrsnil navzdol na njene dlani in šele takrat se je zavedla, da v rokah še zdaj drži naključno izbrano škatlico s police. ozrla se je navzdol in opazila test nosečnosti v vsem njegovem sijaju. nazadnje ga je v rokah držala nekaj let nazaj. nazadnje je bil rezultat pozitiven, zaradi njega, ki se mu zdijo otroci zelo zelo hiperaktivni in znajo biti odveč. ''hvala, ampak um. ne rabim ga. nobenega seksa, nobenega otroka,'' se je hitro zasmejala in porinila škatlico na prvo prosto mesto na policah, da bi ga čimprej dala iz rok. ''saj veš, če ne seksaš, ne moreš zanositi. in ja, tudi kondomi niso vedno zanesljivi. nezgode se dogajajo. bam in že imaš pamža,'' je nalašč uporabila njegovo izbrano besedo in jo pikro poudarila. ''nameravaš seksati? danes zvečer? zato kupuješ, um, kondome?'' je bleknila in če je ne bi reč v njegovih rokah tako mudila, bi zaplesala mali notranji ples zmagoslavja, ker je izvedela njegovo ime.

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarlucas raymond
marinemarine


Število prispevkov : 20
Reputation : 17
Join date : 03/07/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: supermarket   Pet Jul 05, 2013 6:26 am

ob njenih besedah se je rahlo namrščil. bil je bister človek – vsekakor je to vedel, ne da bi pretiraval, ker je opravil dovolj testov in podobnega, kar je to dokazalo. ampak ni ji popolnoma sledil. imel je občutek, da bi jo lahko popolnoma in v celoti razumel, ampak da mu je manjkal del zgodbe. nekaj bistvenega. ampak po drugi strani bi bil to lahko samo občutek, čeprav se je lucas načeloma na svoje občutke lahko povsem in brez problemov zanesel. »nisem prepričan, da te popolnoma razumem, jordan baker,« je priznal, ko je nehala govoriti, čeprav mu zaradi nasmeška na njegovem obrazu tega nihče najbrž ne bi mogel zameriti. v trenutku, ko je bil že skoraj prepričan, da se mu svita nekaj o njej, je spet spregovorila in njegovo teorijo zelo uspešno ovrgla. ponavadi je bil dober pri ocenjevanju ljudi – hitro je razvozlal karakterje, hitro je ugotovil, kaj je nekoga gnalo. ampak ona… ona je bila trenutno še uganka. vsekakor. dvignil je pogled ob njenih besedah in se namuznil. »prav, tole je bilo zelo prepričljivo. torej si sama prišla v to pozabljeno mestece? zakaj bi kdorkoli hotel to?« se je pozanimal na tisti svoj nevsiljivi način, zaradi katerega bi lahko vprašanje tako preprosto tudi ovrgla z nasmeškom in nekaj besedami. nikoli ni vrtal v ljudi – preveč dobro je znal ocenjevati reakcije in brati med besedami, da bi moral. »kakorkoli že, vsekakor ne dvomim, da bodo moški tega mesta kar navalili nate,« je dodal s polovičnim nasmeškom. »mislim, vsekakor si zelo… privlačna, ja,« je dodal in se rahlo namrščil. prav, blebetanje te vrste mu ni bilo podobno, kaj za vraga se je šel? le da trenutno ni imel problema s tem. res je bila privlačna – nekaj je bilo na temnih očeh in na načinu, s katerim so njeni dolgi lasje obdajali njen obraz. nekoliko ga je izgubila med govorjenjem in najbrž je njegov pogled dovolj nazorno pričal o tem, kljub temu pa je nato samo stresel z glavo. »zakaj si potem držala tisto stvar v roki?« je vprašal, se namrščil in ji namenil sumničav pogled, preden se je zavedel njenih besed in spet spregovoril. »in okej, zdaj imam občutek, da imaš grozno mnenje o meni. saj načeloma nimam kaj proti otrokom, prisežem. saj so zabavna bitja in ponavadi mi na družinskih piknikih spretno podtaknejo vlogo varuške, ampak nekako si ne znam predstavljati, da bi… no ja, saj veš,« je dejal. okej, tisti očitni del je najbrž ugotovila – da pač se ni mogel videti kot očeta; ampak ni pa mogla vedeti, da se je včasih spraševal, kako bi bilo, če bi dejansko dobil to vlogo. najbrž bi jo imel rad. v kolikor je bilo to nepredstavljivo z njegovimi divjimi zabavami in menjavo deklet, je po svoje rad pazil pamže in jih zabaval s svojimi zgodbicami in si zanje izmišljeval igrice. ampak kdo je bila jordan, da ga je pripravila do teh misli? ošinil jo je s pogledom, potem pa ga je popolnoma osupnila. ponovno. »oh, okej,« se je namrščil, jo še enkrat premeril s pogledom in se potem zasmejal. ni si mogel pomagati. »ne morem mimo tvojega obsojajočega pogleda, kajne? ne, jordan. nocoj bom najbrž šel plavat, če že vprašaš. ampak ko sva že pri tem – kaj boš nocoj počela ti?« je bil njegov pogled zdaj naravnost na njenih očeh, da se mu ni mogla izmakniti.


tagged: jordaan. smitten 3
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjordan baker
receptionistreceptionist


Število prispevkov : 94
Reputation : 66
Join date : 18/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: supermarket   Pet Jul 05, 2013 6:46 am


tag; lucas smitten 1

le kako bi jo lahko razumel, ko še sama ni točno vedela, kaj skuša doseči. toliko ji je že bilo jasno, da ni imel najmanjšega pojma, s kom se pogovarja. ni bila povsem prepričana, kako se počuti zaradi tega. po eni strani je vedela, da bo zgodba imela takšen razplet – ali ga ne bo nikoli srečala ali pa ga bo in je on ne bo spoznal. torej mu ni nameravala življenja uničiti z novico, da ne strelja slepih nabojev ampak se le ti še kako primejo, če najdejo dobrega kompanjona. ni mogla ravno blekniti, da je mama njegovega otroka. ne bi ji verjel. ker se je ne spomni. in to prav malce tiho boli. skozi leta je imela dovolj časa, da si je v glavi zamislila tisoč in en scenarij, ki se utegne odviti ob njunem ponovnem snidenju. srečanje med kontracepcijo in testi za nosečnost ni bilo eno od njih. v teh scenarijih jo je tudi vedno prepoznal, kar je povedalo dovolj o tem, po čem je hrepenela. ''nisem ravno sama. tu so ljudje. precej prijazni in precej vsiljivi ljudje, ampak hitro navezujem stike. nič mi ne manjka. no, ha, razen par stvari, ampak hej – človek ne more imeti vsega,'' je skomignila z rameni in se zaustavila preden bi mu utegnila podati nazoren seznam stvari, ki ji manjkajo. seks. moški. on. rit pred nosečnostjo. spanec ob petih zjutraj, ko sam skače po njenem trebuhu. ''kaj res? se ti zdim privlačna?'' je vprašala z iskreno radovednostjo ob njegovi opazki. morda pa je še ostajal kanček upanja. ''torej, takole teoretično, sem dovolj privlačna, da bi spal z mano – saj veš, seksal – če bi bile okoliščine drugačne? trezen ali pijan? oboje?'' je stopila predenj in rahlo priprla pogled, da je dodala samo še več teže na njegov odgovor. lahko bi odnehala in se poslovila, ampak do te točke se je osramotila že tako zelo, da nekaj dodatnega goriva na ogenj ne bo napravilo večje škode. ''lucas, tisti stvari se reče test za nosečnost,'' se je nasmehnila, ne da bi mu zares odgovorila. ha ha ha! ''torej bi rekel, da si bolj ustvarjen za vlogo kul strica, kakor zglednega očeta? se pravi se otroci po tebi ne morejo ravno zgledovati po dobrih navadah, ampak si tam zgolj za njihovo zabavo?'' je naglas razmišljala in sranje, zvenelo je kakor da ga nadvse podrobno psihoanalizira. ''...imel pamža,'' je zaključila njegov stavek in pustila, da se je njen pogled spustil nazaj na škatlico kondomov, ki je zdaj že počivala v njegovi nakupovalni košari med ostalimi stvarmi. ''plavat? zvečer? zakaj?'' se je namrščila in povsem preslišala njegovo vprašanje. nalašč, seveda. ne rabi vedeti, da bo verjetno brala zgodbico njegovemu sinu, dokler ne bo zaspal. brez očeta.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarlucas raymond
marinemarine


Število prispevkov : 20
Reputation : 17
Join date : 03/07/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: supermarket   Pet Jul 05, 2013 7:45 am

»oh, verjemi da sem vsekakor opazil, da zelo hitro navezuješ stike,« si ni mogel pomagati, da se ne bi namuznil ob njenih besedah. ogovarjanje neznancev v trgovini na bolj občutljivih oddelkih? to je bilo zanj novo, ampak ni mogel reči, da se je zaradi tega počutil ogroženo ali osramočeno. ne, bilo je prej osvežujoče. »človek žal nikoli ne more imeti vsega,« se je nasmehnil, medtem ko je prikimal. njegov nasmešek je bil po svoje resnoben – navsezadnje bi tudi on imel par stvari, ki so se zdele svetlobna leta izven njegovega dosega. ob njenem odkritem vprašanju se je spet namuznil – dekle je bilo polno presenečenj. »mislim, da sem to že povedal, da. zelo si privlačna,« se je strinjal s tistim polovičnim nasmeškom na obrazu. saj se niti ni zlagal. vedno, ko se je nasmehnila, je v njem vzbudila nek spomin, ki ga ni mogel izbezati na površje in to ga je spravljalo ob živce. kaj je bilo na njej? temni lasje in temne oči. tako ali tako je vedel. spominjala ga je na njo – na dekle z veliko začetnico, ki jo je imel vedno nekje v obrobju misli, čeprav bi se to marsikomu zdel absurd, glede na to, da še njenega imena ni poznal in da sta bila v času njunega druženja oba popolnoma nalita. ampak z njo je začutil tisto povezavo – to se mu ni samo zdelo. in potem je ni bilo več; od takrat naprej pa jo je iskal v vseh temnolaskah. »ne morem reči, da bi imel kaj proti,« se je nasmehnil ob njenih besedah. »zakaj, bi ti? ustrezam kriterijem ali iščeš temnega, skrivnostnega neznanca?« se je pozanimal in se rahlo namrščil ob nenavadnosti njenega vprašanja, ki je bilo po drugi strani osupljivo zabavno. »um, kaj? oprosti, ampak o tem pa res nisem nikoli razmišljal. ne moreš kar tako spraševati takšnih stvari ljudi v trgovini, jordan,« jo je okaral, a bilo je očitno, da ni mislil resno. »ampak prav, teoretično, če bi imel pamža, bi se potrudil po svojih najboljših močeh. mislim, to je navsezadnje odgovornost, kajne? in očetovska vloga je zelo pomembna,« je njegov glas nekoliko zataval, ko se je spomnil, da njegovega očeta nikoli ni bilo tam zanj. vedno je prisegal, da bo sam drugačen, če bo kdaj imel otroka, »in verjemi da vem, kako je, če imaš zanič očeta. tako da, če bi imel svojega otroka… potrudil bi se. vsekakor bi se, mislim, saj se moraš, otroci so naše bogastvo ali nekaj,« je bilo očitno, da je zadnji del dodal samo zato, da je ni ravno prestrašil ali kaj podobnega. na srečo je z naslednjim vprašanjem preusmerila njegove misli in skomignil je z rameni. »stvar navade. marinec sem. trenutno na pavzi, sicer, ampak ja,« je pojasnil in nato pogled uprl v njene temne oči. »spominjaš me na nekoga,« je nenadoma zamrmral, potem ko je s pogledom zdrsnil po njenem obrazu. spet tisti občutek – spomin, ki ga ni mogel spraviti na dan. tudi prav. »se izogibaš mojemu vprašanju o tvojem večeru?« je raje preusmeril svoje in njene misli na nekaj, česar ni mogel prezreti.



tagged: jordaan. smitten 3
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjordan baker
receptionistreceptionist


Število prispevkov : 94
Reputation : 66
Join date : 18/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: supermarket   Pet Jul 05, 2013 8:33 am


tag; lucas smitten 1

zavzdihnila je ob očitnem muzanju njenim besedam. prav. morda bi se tega lahko lotila drugače in pristopila bolj taktično. vendar je ravnala povsem po občutku in ta ji je veleval, naj ukrepa hitro. zdaj je vsaj vedela, kako stvari stojijo in kaj lahko pričakuje. oziroma česa ne. ''ponavadi tega ne počnem tako. na tak način. ne bi te smel zmotiti med tvojimi opravki. kupovanju khem,'' je priznala svojo napako in premestila svojo košaro iz ene roke na drugo, ko jo je ročaj počasi pričel gristi v kožo od teže vseh nabranih stvari. ''hvala,'' je zamomljala odgovor na kompliment in njeno stopalo je po ploščicah supermarketa pričelo risati kroge. potem se je spomnila, da je nekje prebrala, da to pomeni, da ti je oseba poleg tebe všeč in si vanjo zaljubljen, zato se je pri priči ustavila in se počasi vzravnala. ''nikogar ne iščem. trenutno ne morem. hočem reči, lahko. seveda lahko. saj ni tako težko... noge narazen in hopsasa. samo ni časa, za spoznavanje, večerje, zmenke, tono drugih stvari, ki pridejo zraven. in hja, avanture – dvomim, da so zame. ena ponesrečena izkušnja je bila dovolj,'' je oddrdrala. ni rekla slaba izkušnja, zgolj malce spodletela. takrat res ni pričakovala, da bo devet mesecev kasneje hodila naokrog v svoji dvojni velikosti in se skorajda poulala vsakič, ko ji bo šlo na smeh. ''oh, oprosti,'' mu je podala širok opravičujoč nasmešek, ki bi otoplil še margaret thatcher. ali polarnega medveda. toda odgovor ji je vseeno podal, da je zdaj vedno bolj skeptično zrla vanj. dobro, morda ne ravno skeptično. bolj ganjeno in to vedno bolj. tisti nasmešek je počasi izginil neznano kam in res je čutila, da se za robom oči nabira cela poplava solz. ''ne boš samo kul stric,'' je dejala, ko je skomignil z rameni, kakor da ni rekel čisto nič pomembnega. marinec. dobro, vedela je, da nima pojma, kdo je v resnici. pričakovala je, da jo bo realnost trepnila po glavi in bo eden izmed brezskrbnih žurerjev, ki popivajo in podirajo naključne ženske. nenazadnje je takrat bil na študentski zabavi in... ''imam-enega-tistih-obrazov,'' je izstrelila v rekordnem času brez predaha: ''vsakega spomiinjam na nekoga.'' šele, ko je prišla do novega vdiha, si je utegnila priznati, da je njeno srce prav malce zatrepetalo. ga je spominjala nanjo? sliši se čudno, ampak... je bilo mogoče? ni nameravala testirati in ni nameravala reči kar takole, da sta pač enkrat v preteklosti spala skupaj. ''doma bom,'' je naposled odgovorila. ''ob večerih sem vedno doma in večino popoldnevov. ali v parku. zjutraj delam,'' je na kratko objasnila cel dan brez razlogov za vse lokacije.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarlucas raymond
marinemarine


Število prispevkov : 20
Reputation : 17
Join date : 03/07/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: supermarket   Pet Jul 05, 2013 9:17 am

bila je zabavna. pa ne samo to – očarljiva na svoj način; dejansko ljubka s tistim zbeganim izrazom na obrazu, ko se je očitno zalotila pri svojem početju. »oh, ne skrbi,« je zamahnil z roko ob njenih besedah, »verjemi ali ne, dejansko nimam nič proti. prav osvežujoče drugačno je,« se je nasmehnil, čeprav je bil s to nenavadno neznanko, ki mu je na svoj način vzbujala zaupanje, v zadnjem času morda kanček preveč odkrit. a po drugi strani je takšen pač bil – vedno odkrit, vedno pošten. marinec. »jordan, khem so kondomi,« je uporabil podoben ton glasu kot ga je pred tem uporabila ona, potem pa si ni mogel pomagati, da se ne bi namuznil, medtem ko je končno le spustil škatlico v košaro, ki jo je držal v roki. ob tem je s pogledom ošinil njeno košaro – njena gesta mu ni ušla, prav tako kot mu ni ušlo dejstvo, da je bila košara zanjo že težka. še preden bi dobro premislil, je izpulil košaro iz njenih rok. »daj meni,« je dejal, se zalotil pri tem in ji namenil širok, očarljiv in opravičujoč nasmešek. »mislim, oprosti. dovoli meni, lažje bo,« se je popravil. včasih je bil tak nevljuden kreten. zato jo je raje poslušal, ko je začela govoriti, potem pa se je čez njegov obraz zarisal polovičen nasmešek. »hm, žal mi je? ne vem, mislim, saj ko boš spoznala pravo osebo, boš vedela,« je poskusil nekaj spodbudi podobnega in pustil besede obviseti v zraku kanček predolgo, ko je s pogledom spet zdrsnil po njej. kaj za vraga je bilo na njej? »avanture postanejo dolgočasne,« je skomignil z rameni, kar pa je bilo tudi vse, kar je na to temo rekel.
dvignil je pogled ob njenih besedah – po svoje presenečen, da se je odzvala na ta način. »hvala, najbrž, ampak saj ne moreš vedeti tega,« je bil tokrat on tisti s kislim nasmeškom na obrazu. njegovo otroštvo, njegov oče – je bilo res, da si sčasoma postal takšen, kot so bili tvoji starši? vsekakor je upal, da ne. ampak zdaj se je skoraj presenečeno zazrl v temnolasko ob njenih hitrih besedah. »si prepričana?« se je skoraj namrščil, ko je njen obraz primerjal s tistimi, ki jih je imel v spominu, vanjo pa uprl dvomeč pogled. »čeprav ni obraz, veš. mislim, prav, ne vem kaj je. nehal bom govoriti,« se je nasmehnil. ni bil obraz, bila je ona. le da tega ne bi znal pojasniti, ne da bi zvenel čudno. zato je hvaležno sprejel njene besede in se zazrl v njene temne oči. te oči… od kod so mu bile znane? najraje bi se udaril, ampak tudi to ne bi pomagalo njegovemu spominu. »tooorej teoretično ni nobene možnosti, da bi te kdorkoli zvabil kam drugam? recimo na zmenek? na večerjo? piknik v parku, karkoli takšnega?« se je s povsem lahkotnim tonom glasu pozanimal, čeprav je bilo v njegovem tonu nekaj resnega, ko je takole zrl vanjo.



tagged: jordaan. smitten 3
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjordan baker
receptionistreceptionist


Število prispevkov : 94
Reputation : 66
Join date : 18/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: supermarket   Sob Jul 06, 2013 12:40 am


tag; lucas smitten 1

''vem,'' je ukrivila ustnice v drobno šobo, ko se je ponorčeval iz nje na 'njen' način. saj je vedela, da so kondomi. zadnjih nekaj let pač ni bila prepričana, da on ve, kako se tej stvari streže, a izgleda da se je z leti izobrazil. ''hvala, lucas,'' je nato brez ugovarjanja izpustila nakupovalno košaro, ki jo je potegnil k sebi in jo tako odrešil bremena. ne, ni nameravala biti ena izmed tistih žensk, ki so vztrajale pri emancipaciji in v nedogled govorile, kako lahko vse zmorejo same. nekaj mesecev je naokrog hodila kot kit, da ni videla niti svojih gležnjev. pet let se je ukvarjala z malim smrkavcev, ki ji je povzročil šope sivih las. dobro je vedela, da je sposobna, močna in bla bla bla. če ne misli ugovarjati moškemu, ki se ponudi, da ji drži košaro, potem to še ne pomeni, da je šibko ubogo bitje. ''nisi tako slab,'' je zamrmrala predse in besede prikrila z zaigranim kašljem ter dodala še bleščeč nasmešek. ''ah, ne... ne gre se za iskanje prave osebe. ne verjamem v ljubezen na prvi pogled, usodo in podobne stvari iz romantičnih filmov iz devetdesetih. samo res ni časa – zaenkrat je moj čas povsem osredotočen le na eno osebo, ki zahteva vso mojo pozornost. seveda, enkrat bo že še priložnost za zveze in razmerja,'' je pomahala z dlanjo naokrog ob njegovem napačnem sklepu. ni čakala pravo osebo, pravega moškega, nekoga, ki bo prijahal na belem konju in pohopsal njo ter sama, jima dal boljše življenje. že zdaj je bila precej zadovoljna s slednjim. imela je paglavca, ki jo je imel neizmerno rad. je bilo kaj drugega sploh pomembno? ''lahko. po tvojem odgovoru, tvojih besedah prej, je povsem očitno, da boš nekoč fantastičen oče. tvoj sin... ali hčerka, bosta vsekakor v dobrih rokah,'' je prikimala in tokrat je bil njen nasmešek za odtenek bolj kisel. raje si ni predstavljala, kako bo čez nekaj let v zrak metal majhnega otroka, ne da bi se zavedal, da je bil tam nekje sam, ki te priložnosti nikoli ne bo imel. ''ampak ne verjemi tistim besedam, da so otroci naše največje bogaštvo. večino časa so naš največji cirkus,'' je še pristavila in se ozrla navzdol na uro, ko je nameraval vztrajati pri svojem in še naprej trdil, da se od nekje pač morata poznati. ''stoodstotno. spomnila bi se, če bi se že kje videla,'' ga je znova zavrnila, nato pa stopila okrog njega ter nakazala za hrbet proti čakalni vrsti. ''imam vse, kar potrebujem, tako da – lahko mi vrneš košaro, da grem na blagajno, ali pa me pospremiš?'' se je nasmehnila in sedaj je bilo očitno, da nalašč ignorira določena njegova vprašanja. sicer je tam znotraj prsnega koša njene srce pospešeno bilo ob misli na povabilo, vendar ne. ni mogla. ne z njim. ''malce se mi že mudi domov, sam me čaka,'' je pomignila k blagajnam in se odpravila v tisto smer. sam. naj si misli, kar hoče – fant, oče, prijatelj.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarlucas raymond
marinemarine


Število prispevkov : 20
Reputation : 17
Join date : 03/07/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: supermarket   Sob Jul 06, 2013 12:53 am

bila je nenavadna. bila mu je všeč. »ne verjameš v usodo?« je ponovil njene besede s polovičnim nasmeškom na obrazu, ki je skoraj spominjal na osuplega, ko se je takole zazrl vanjo. usoda. kako patetično in najbrž neumno je bilo to, da je sam dejansko verjel v te stvari. »veš, za razliko od tebe jaz mislim, da je mogoče. čeprav bi po vseh pravilih moralo biti ravno obratno, ampak kaj za vraga, kajne? ne vem, verjamem, da obstaja nekdo poseben za vsakogar. veš, tisto ko spoznaš človeka in se ti kar vtisne v spomin in ga potem dejansko nosiš s seboj, vedno. in povsod. in sploh ni pomembno, od kod in kako dobro tisto osebo poznaš. potem je skoraj tako, kot da bi… kaj pa vem, ujela tvoje srce ali nekaj podobnega. okej, tole zveni obupno in pojma nimam, zakaj sploh govorim o tem. bom utihnil,« se je odločil z namrščenim obrazom in obenem z roko segel skozi svetle lase, kot je to storil vedno, ko ni bil popolnoma prepričan vase in v to, zakaj je nekaj razlagal. ob njenih prepričanih besedah je pogledal proti njej. »upajva. morda mi bo kljub vsemu nekdo nekoč dal možnost, da bo odličen oče.« te priložnosti do sedaj in bilo, čeprav ga je včasih spreletelo neko čudno hrepenenje, ko je kje opazil kakšno mlado družino. delovali so tako zelo srečno, da jim je zavidal – sam v veliki družinski hiši z vsemi skrivnostmi in mislimi, ki so ga obdajale… ni bilo vedno lahko. rahlo se je namrščil, ko ga je spet tako prepričano zavrnila. bolj kot je trdila svoje, bolj je verjel, da je kljub vsemu dobro vedela, o čem govori. ali pa je bil to samo njegov občutek? tiste oči so v njem vzbujale spomine. ni pa jih mogel primerjati s čimerkoli, ker mu možgani niso dovoljevali dostopa do tistih spominov. »pospremil te bom,« je pustil zapletene misli na miru in ji sledil s pogledom. spet ga je pripravila do tega, da se je namrščil. odpravila se je v smer proti blagajni in po trenutku mirovanja se je skoraj pognal za njo. »sam? je to tvoj sin? mislim, veliko si govorila o otrocih in vsem skupaj,« se je pozanimal, ko je ujel korak z njo. »poleg tega še vedno ignoriraš moje vprašanje. morda sem ga narobe postavil,« se je odločil in jo premeril s pogledom. »bi šla na zmenek z menoj? ali pa samo ven, nič obveznega?« njegov glas je bil prepričan, ko sta se končno ustavila pri blagajni. »vsekakor si zanimiva oseba in bilo bi mi v čast,« je dejal, medtem ko so se njegove ustnice razpotegnile v polovičen nasmešek. »lahko pripelješ tudi sama, čeprav še vedno nisem prepričan, kdo je – ampak zagotovo je osupljiv,« je dodal, in tokrat je mislil povsem resno.


tagged: jordaan. smitten 3
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjordan baker
receptionistreceptionist


Število prispevkov : 94
Reputation : 66
Join date : 18/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: supermarket   Sob Jul 06, 2013 1:12 am


tag; lucas smitten 1

počasi je odkimala. zakaj se ji je zdelo, kakor da je bilo odkimavanje napačen odgovor na to vprašanje? seveda jo je prav danes tole srečanje presenetilo kot strela iz jasnega in marsikdo bi ga utegnil označiti kot delo usode. ne zgodi se pogosto, da po šestih letih srečaš očeta tvojega otroka, ko si že zdavnaj obupal, da bo do tega prišlo. ampak je. in to naj bi bila usoda – nekaj nepričakovanega, naključnega, nekaj, kar se preprosto mora zgoditi. ''vem, kaj misliš,'' je nato prikimala in se rahlo nasmehnila. toda. ali bi se počutila enako, če iz tiste avanture ne bi prišel sam? če ne bi bil končni rezultat tako usoden in tako življenje-spreminjajoč? lahko bi se vse odvilo drugače, če ne bi zanosila. morda bi že naslednji mesec skočila v kakšno bežno zvezo, povsem brezskrbna. namesto da je čakala na rezultate pri osebnem zdravniku in zraven planirala nadaljnjih devet mesecev, ko bo morala obesiti študij na klin in napraviti nekaj korenitih sprememb. ''zveni, kakor da se ti je to že zgodilo. kot da nosiš nekoga seboj. vedno,'' je uporabila njegove besede in glavo radovedno rahlo nagnila v stran. sicer je imela občutek, da je samski, četudi tega ni rekel. vendar kdo ve. morda se je prebijal skozi boleče zlomljeno srce. zdaj je v njem res lahko videla vse tisto, kar ji je bilo takrat všeč. ni se ji samo zdelo, da je zabaven, prijeten, čudovit. ni si v glavi samo ustvarila neke idolizirane podobe samovega očeta, ampak on je to dejansko bil. kar je bilo... v redu. skupaj z njim se je odpravila proti blagajni in pustila, da je še naprej nosil njeno košaro, medtem ko je sama porinila dlani v prednje žepe kavbojk. skoraj se je spotaknila, ko je ponovil ime, in še pravočasno pod nadzor spravila svojo reakcijo, preden bi se mu zdela čisto preveč sumljiva. ''sam je...'' je pričela in vedela, da ne bo mogla lagati. ne glede tega, ne o samu. ''sam je moj sin, da,'' je počasi prikimala in pogled ohranila na zadnji osebi v vrsti za blagajno, ker preprosto ni upala pogledati proti njemu. ''pet let ima. hudičevo seme,'' se je nasmehnila in se ustavila v vrsti, nato pa utrujeno zavzdihnila, ko je ponovno izrekel tisto povabilo. ''da, šla bi. ampak ne morem. sploh pa verjemi, nočeš tega. in... povedala sem ti, nimam časa,'' je iz njegovih rok vzela svojo košaro in izdelke začela zlagati na črni tekoči trak, pri tem pa vso pozornost namenjala zlaganju. ''žal mi je. nisem pristopila k tebi, ker bi iskala zmenek ali moškega. samo... ah, ni pomembno. še sama ne vem zakaj sem te ogovorila,'' je že tretjič popravila tetrapak soka iz pokončnega v ležeči položaj ter nazaj. in znova. odložila je košaro med preostale prazne košare ter prekrižala roke pod prsmi. ''lepo te je bilo spoznati, lucas,'' je zamrmrala in še njej sami se je zdelo, kakor da besede nosijo dvojni pomen.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarlucas raymond
marinemarine


Število prispevkov : 20
Reputation : 17
Join date : 03/07/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: supermarket   Sob Jul 06, 2013 1:26 am

sam pri sebi se je nasmehnil. »je tako očitno?« je odvrnil na njene besede, ki pravzaprav niti niso bile vprašanje, ampak kljub temu se je čutil dolžnega, da odgovori. »ja, zgodilo se mi je. pred leti, ampak včasih imam občutek, da je ne bom nikoli nehal iskati v vsakem dekletu, ki ima kakšno podobnost z njo,« se je sam sebi posmehnil, čeprav je dejansko imel vso pravico do tega, ker je zvenel patetično. »to te najbrž ne zanima in te dolgočasim,« je dejal s polovičnim nasmeškom, ki je v sebi nosil tudi opravičilo, zato je zdaj samo skomignil z rameni. ni si mogel pomagati. še zdaj ni imel pojma, kdo je tisto dekle bilo, ampak kljub temu je bilo res to, kar je rekel – iskal jo je povsod. včasih jo je videl v sanjah, ampak vedno od daleč in nikoli ne povsem. nikoli ni mislil, da se lahko takšne vrste – kaj sploh je bilo to? slepa zaljubljenost, oboževanje nekoga ki ga niti ni poznal? – zadeva, da, to je bila najbolj varna različica, zgodi tudi njemu.
nikoli ni maral čakanja v vrstah, a trenutno je bil preveč zaposlen z jordan, da bi to sploh opazil. »hudičevo seme? zveni kot zabaven malček,« se je namuznil ob njenih besedah in iz nekega razloga pred seboj videl pomanjšano različico temnolaske. zagotovo je bila dobra mama – v to niti ni dvomil. nekaj je bilo na njej, zaradi česar je to preprosto vedel. samo tiho jo je poslušal, ko je nadaljevala, medtem ko je tlačil tisto razočaranje na obrazu nekam vase in nekam, kjer ne bi bilo tako očitno. saj ni vedel, zakaj je bil tako potrt – bila je samo nova znanka iz nakupovalnega centra, a vendar je vedel, da bo v njeni družbi užival in da bi se zanjo potrudil. bleda podoba tega mu je obvisela pred očmi, ko jo je skušal odgnati s tem, da je pogled uprl vanjo, čeprav je ona trmasto zlagala stvari na tekoči trak. ob njenih besedah se mu je porodilo cel kup vprašanj, a jih je zadržal. ko se je zganil, je iz žepa potegnil listek papirja – nek star račun iz bencinske črpalke, našel pisalo – to je vedno nosil s seboj, še ena stvar navade; potem pa je načečkal svoje številko, dodal ime in priimek in listek pomolil proti njej. »prav, jordan. razumem. mislim, da. trudim se razumeti,« se je odločil in se nasmehnil, »škoda, ampak če si tako prepričana… prav. če si kadarkoli premisliš, me pokliči. ali pa poišči nekje na obali ob najbolj nemogoči uri,« se je nasmehnil sam pri sebi in se prepričal, da je vzela številko, preden se je lotil svoje košare. ko je končala, jo je še vedno opazoval z zbeganim izrazom, ki je na njegovem obrazu ostal tudi po tem, ko je odšla. nekaj je bilo na njej – le da ni mogel natančno določiti, kaj je to bilo.


tagged: jordaan. smitten 3
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avataradam westermark
journalistjournalist


Število prispevkov : 80
Reputation : 28
Join date : 22/10/2012
Kraj : stockholm, sweden

ObjavljaNaslov sporočila: Re: supermarket   Pon Jul 08, 2013 2:53 am










Po nekaj dnevih življenja v tem mestecu, bi lahko rekel, da mu je uspelo odlično zakriti svojo pravo identiteto. Kot ponavadi, pač v njegovem interesu ni bilo, da bi celo mesto izvedelo, kakšno je zares njegovo poslanstvo – postati kralj in se še celo življenje ukvarjati  s pravili, manirami in podobnim sranjem. Zadeva, da je bil prvi v vrsti, da bo nasledil kralja, ga nikoli ni povsem navduševala - bilo je nekaj napornega, vse tiste manire, ki so mu jih že od nekdaj poskušali priučiti, so ga malodane spravljale ob živce. Vsekakor ni bilo nekaj privlačnega na tem, da si zaradi kraljeve krvi moral opustiti par resnično zanimivih interesnih točk - kot na primer žuranje dolgo v noč ali pa zabavanje z dekleti, ki jih je v diskotekah ponavadi kar mrgolelo. Namesto tega je v tistih najstniških letih z dvojčkom letal naokrog po državah, se udeleževal slavnostnih podelitev, ki so se ponavadi zaključile z obilno večerjo. Že od nekdaj je bil bolj uporniške sorte, pa vendar je v svojih časih še poslušno ubogal vsa navodila, ki jih je dobival od staršev ali iz raznih poučnih knjig, kot je bil bonton. Zdaj bi lahko rekel, da je vso to poslušnost že prerasel - ni mu bilo več mar, kakšen je bil v resnici njegov družbeni položaj, sploh pa v tem mestu, ki naj bi mu služil izključno le za počitek. Zatrl je vse splošne konvencionalne oblike primernega obnašanja, skrival je svoje poreklo, svojo kraljevsko kri - to je bil edini način, da bi postal tisto, kar si je že od nekdaj želel - da bi bil normalen kot so bili normalni vsi drugi.

Pa vseeno ni bil normalen – ne zares. Počel je stvari, ki so se mnogim zdeli družbeno nesprejemljivi in nevsakdanji. Pa vednar je kot vsak smrtnik zahajal v trgovino, seveda ne iz istih razlogov kot ostali – da bi si nabavil kaj za pod zob -, pač pa iz lastne zabave. In, če je bil iskren, zaradi čistega dolgčasa. Njegov naporni delavnik novinarja se je končal pred kratkim in ko je odhajal domov, se je mimogrede sproti ustavil v trgovinici. Prišel je po.. pravzaprav, po kaj? Po viski? Lahko bi se reklo, čeprav nabavljenje le-tega ni štelo pod njegovo skrb - za to je imel najete posebne ljudi.

Ko je že najmanj stokrat obhodil celo trgovino, ki je bila tako prekleto majhna, da bi še bolha potrebovala par dodatnih kvadratnih metrov prostora, če bi se hotela prav po kraljevsko ulekniti. Po kraljevsko? Prhrnil je skozi nos, ko se je zavedal, da je njegov izvor celo vplival na njegovo miselnost. Ni vedel zakaj, toda zdaj se mu je že vsaka povezava z besedo 'kralj' naravnost gabila. Morda prav zaradi tega, ker je prav s tem dobil par neverjetnih asociativnih povezav, o katerih sicer ni hotel razmišljati. Bile so tiste stavri, ki jih je z lahkoto potisnil v najbolj odročni del svoje glave in pustil, da so se zaprašile.

Njegove oči so se v begu pred lastnimi demoni čisto po naključju ustavile na zadnjici neke rjavolaske, ki se je ravno sklonila, da je iz police vzela živilski produkt. Prav smešno, kako mu je v tistem šinil skozi misel verz slavnega raperja Eminema – I ain't never seen an ass like that. Bilo je smešno zato, ker sicer ni poslušal te zvrsti glasbe in tudi zato, ker je kmalu prepoznal njeno lastnico. April? Živ dan si ne bi mislil, da jo bo še kdaj srečal, ampak nenadoma ga je vse skupaj preveč zabavalo, da si ne bi dovolil par korakov proti njej.

»April,« se mu je zazdel primeren trenutek, da razkrije svojo družbo, medtem ko se je s počasnimi koraki sprehodil do osebe, ki je zdaj preveč skoncentrirano iskala svoj naslednji produkt, ki ga bo lahko postavila v svoj voziček – ravno tisti, s katerim ga je pravkar skoraj zgazila. Skrajno neprevidno od nje. »Kaj pa vem,« je skomignil na njeno vprašanje. »Jem čips?« V istem trenutku je iz police, ki mu je bla na dosegu roke, vzel vrečko, jo načel in iz njega potegnil hrustljavi čips. »Mmm, ni slabo,« je zamomljal skozi polna usta in – kako radodarno od njega - ponudil še njej. »Videz vara, April. To bi morala vedeti,« so se njegove ustnice raztegnile v lenobni nasmešek, ki je hkrati izžareval zapeljevanje in nezgrešljivo muzanje. Še preden bi mu lahko ugovarjala, se je nenadoma pojavil za njenim hrbtom in zakopal svoj obraz v njen vrat. Zakaj bi se upiral želji? Bila je namreč njegov izvrstni plen, oseba, ki mu, iz svojih preteklih izkušenj, ni bilo treba dosti migniti, da bi se ti pridružila pri posteljnih aktivnostih. Ni se mu mogla upreti - in to je, kot ponavadi, vzel v svojo korist. »Povej mi,« je zamrmral direktno v njeno uho, »kako je kaj tvoj ljubi, Trevor? Priznam, ni slab možakar.« Ena stran ustnic se mu je zavihala. »Za teslo.« Brez opozorila je svoje roke ovil okoli njenega pasu in jo rotiral tako, da sta si gledala v oči. Začutil je, kako so se po njeni koži sprehodili drobci vročice - ponovno ni bilo potrebno dovolj, da mu jo je uspelo vznemiriti in to dejstvo mu je nasmešek le še razpotegnilo prek celotnih lic.



TAGGED: lovely april smitten 3 
WORDS: 858
NOTES: here we go! :3 and sorry i'm late. "/



[/b]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarapril beckett
fashion designerfashion designer


Število prispevkov : 157
Reputation : 38
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles

ObjavljaNaslov sporočila: Re: supermarket   Pon Jul 08, 2013 7:46 pm



tag;adam, dear
note; <3

nikakor ji ni bilo jasno kako sta se lahko skupaj znašla v majhni trgovini sredi port charlesa. mogoče bi ji vse skupaj bilo bolj resnično, če bi stala sredi vele trgovskega centra sredi večjega mesta, ki bi odgovarjal njegovim kriterijem življenje. za trenutek je zajela dih in skušala situacijo obvladati kar se da normalno, četudi to ni bila ravno najlažja naloga, glede na to koga je imela na drugi strani za svojega sogovornika. za april bi bilo najbolje, če bi samo porinila voziček stran, ter odšla stran in ga pustila za seboj kakor slab privid, nato pa odmislila misel da je adam v mestu. zagotovo ni bil na kratki postojanki in se je peljal mimo, ker ljudje tega niso počeli, sploh pa ne nekdo kakor on, torej je to lahko samo pomenilo eno- adam je v mestu za daljši čas in to ji ne bo dalo miru. bilo je kakor da ji je nekdo tam zgoraj mešal štrene in poskušal preprečiti ali vsaj podaljšati rok njene poroke. najprej v mesto prikoraka june in sedaj je njen problem postal še adam. super. fantastično. » ješ čips ? to je tvoj odgovor ? « je odreagirala in se rahlo namrščila, ker to ni bil odgovor, ki ga je hotela slišati, » dobro veš kaj sem mislila s svojim vprašanjem. kaj počneš tu v mestu ? ne, kaj delaš v danem trenutku. « odklonila je ponujeno vrečko čipsa in se radovedno zazrla vanj, tokrat v upanju da bo znal odgovoriti bolje na njeno ponujeno vprašanje, ter se ne bo delal norca. toda zakaj jo je sploh zanimalo ? dobro, res da je upala na to da se bo že jutri pobral kam drugam in je iskala potrdilo za to, ampak glede na to da je lahko predvidevala da to ni pravo predvidevanje, potem tega res ni hotela slišati še dodatno iz njegovih ust in mu narisati enega izmed njegovih nasmeškov na obraz. » si kam posebno ciljal s tem ? in oprosti, videz lahko res vara, ampak ne pri tebi. južnjaško življenje ni tvojega kova , « je dejala in si končno tudi sama narisala prisiljen nasmešek na obraz, ki je bil odgovor na njegovega, katerega je prepoznala že od prej, ko sta se prvič srečala in končala v bolj neprimernem razpletu, vsaj kar se nje tiče in njenega stanu.

njeno dihanje je postalo veliko bolj plitko in v kratkih odrezkih, ko se je adam odločil prikrasti za njen hrbet in vsem na javnosti v majhnem mestu zakopati obraz v njen vrat, ter izzivati njo in njene meje. njen pogled je uspel samo švigati po prostoru okoli njega in samo čakati na njen pokop. pokop, ko bo jutri stopila na cesto, ter bodo vsi govorili o tem kako je bila v kočljivem položaju z moškim, ki definitivno ni trevor. » adam – « je začela in ga poskušala odriniti s svojim premikanjem telesa, vendar ji to nikakor ni uspelo, ter se je z rokami samo oprijela ročaja vozička in ga v navalu vseh občutkov stisnila med svoje dlani, » edino teslo tukaj, si ti. « zelo dobro je čutila kako so se njegove roke znašle okoli njenega pasu in že v naslednji sekundi mu je stala s pogledom nasproti in se soočala z njegovimi očmi. prekleto. njeno dihanje je postalo tokrat globoko, ko se je poskušala ohraniti v neki dobri meri kontrole, ter se izviti iz celotne situacije. » trevor je super. poroka bo naslednji mesec in žal nisi povabljen, « mu je siknila na njegove prejšnje besede in za trenutek dobila košček dobrega in spodbudnega počutja, da se ji bo uspelo izviti iz situacije, ter ji nihče ne bo stopil na njeno pot. s svojimi dlanmi je segla proti njegovim rokam, ki so še vedno počivale na njenem pasu, ter ji odstranila, da so se vrnile nazaj k njegovemu telesu, točno tam kamor sodijo. » sploh pa ne moreš soditi kakšen je trevor, saj ga ne poznaš, sam pa si precej dobro pokazal kakšnega kova si, adam, « se je samo še izvilo iz nje, ko je pogled za trenutek usmerila proti tlom, ter ji je uspelo globoko vdihniti, nato pa spet ga prikovati nazaj k njegovim očem, da ne bi pokazala svojega vznemirjenja, adrenalina, ter tudi nekakšne skrbi.


Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avataradam westermark
journalistjournalist


Število prispevkov : 80
Reputation : 28
Join date : 22/10/2012
Kraj : stockholm, sweden

ObjavljaNaslov sporočila: Re: supermarket   Tor Jul 09, 2013 5:07 am









»Da, to je moj odgovor,« ji je navrgel z nasmeškom, ki ni deloval niti malo pristen. Bil je vse prej kot to. »Vprašala si me, kaj počnem sredi trgovine in odgovoril sem ti z vso natančnostjo.« Pogledal jo je, nato pa zavil z očmi. Res ji ni imel namena razlagati, da se je v tem mestu znašel v begu pred mediji in kako je že nekaj mesecev preživljal življenje kot nomad. Vseeno mu ni šlo slabo – v bližini je najel gromozansko hišo, v katerem je stanoval sam s kupom ljudi, ki so delali zanj, medtem pa skušal  pozabiti na vse osebne tegobe preteklih dni, tednov in mesecev. Becca je bila najbrž nekje v Parizu, po možnosti srečno zaljubljena, ampak zdaj res ni bil primeren trenutek, da bi razmišljal o tem – ne zdaj, ne nikoli. »Od kdaj si pa ti tako radovedna, mlada dama?« je nadaljeval, kot da ga ne bi zmotile lastne misli, ki so že skoraj zatavale v oddaljene, temačne vode. »Sicer pa si imela prav. Imam najet ranč, na travi se mi pase nešteto konjev in podobnih golazni. Skratka, uživam v življenju,« je iz njega zavel nezgrešljivi sarkazem, svojo izjavo pa je kot ponavadi podkrepil z umetnim nasmeškom. »Si prepričana?« se je namuznil ob njeni ugotovitvi. Ni mogel zanikati, da ni bila zabavna. »Jaz pa sem misli, da prepogosto uporabljena besedna zveza 'videz vara' drži tudi zame. Saj veš, lepotec, ki je v resnici kreten in podobno.« Vzdihnil je, kot bi bil razočaran sam nad seboj – seveda preveč dramatično, da bi mu kdorkoli nasedel. Še April, ki se mu je včasih zdela tako zelo naivna in je verjela vsem zgodbicam o mavričnih samorogih, večni ljubezni in podobnih klišejih, ne.

»Drugače pa imaš prav,« se je ponovno strinjal z njo, da se je še njemu zdelo nenavadno. »Ponovno. Smešno, kaj? Ampak ja.. to mesto me že rahlo dolgočasi,« je zmajal z glavo, a na obrazu ohranil takšen izraz, iz katerega nisi mogel zares ugotoviti, ali misli resno ali jo zgolj samo provocira. »Mogoče bi res mogel že odpeketati drugam, ampak zakaj bi, ko imam pred seboj tako lepo mladenko,« je zapredel naravnost v njeno uho, medtem ko je opazil, kako napeto išče zasilni izhod. Toda ni bilo videti, da bi se mu upirala. »Res?« je zamrmral, tokrat v njene lase. »Kako ganljivo.« Desna stran ustnic se mu je uvihala v nasmešek, ko je zdaj strmel naravnost v njene oči. »Poroka. Obožujem poroke. Tako so… ,« - obmolknil je v pretvarjanju, da išče primerno besedo -, ».. romantične Iz njega se je izvil vzdih, kot bi šestletemu otroku nekdo ravnokar povedal, da je bil čeveljček Pepelki prav. Kako sentimentalno. Imelo ga je, da bi v tistem iz žepa povlekel papirnati robček in si pričel brisati navidezne solze, pa je to opustil, še preden  se mu je ta ideja dodobra razvila v glavi. »Nisem povabljen, ampak še vedno lahko pridem,« ji je pomežiknil, trenutek za tem že glasno prhnil. »Seveda, kot da nimam kaj boljšega za početi. Imaš že kupljeno obleko?« jo je izzival z lažnim zanimanjem, zato ker je pač lahko.




TAGGED: lovely april smitten 3 
WORDS: 511
NOTES: chuckle 



Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarapril beckett
fashion designerfashion designer


Število prispevkov : 157
Reputation : 38
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles

ObjavljaNaslov sporočila: Re: supermarket   Tor Jul 09, 2013 8:34 pm



tag;adam, dear
note; <3

» igraš se z mojimi besedami, « je samo uspela izreči v svojem izdihu nervoze in rahle živčnosti, ki jo je vedno znova pridobila pod svojo, sicer trdo koži, kadar je bil on v bližini. jasno ji je lahko postalo da ji ne bo povedal kaj počne v mestu in se bo osredotočal le na nepomembno majhno trgovinico in na njegovo vrečko čipsa v rokah. igral se bo z njenimi besedami še naprej in jih obračal po svoje, nazadnje pa se vrnil nazaj vedno k enakemu, k njegovi vrečki čipsa in njegovo trenutno postajanje v trgovini. » od vedno. samo ti tega nisi imel časa dodobra spoznati. ni moja krivda, « je zamrmrala nazaj v odgovor in se tudi sama pridružila paleti njegovih nasmeškov z različnim značajem v ozadju. seveda pa da te strani njenega značaja ni spoznal, ko je bil zaposlen z njeno ritjo in poljubljanjem njenih ustnic. ni vedela zakaj se ji je pokazala slika tistega večera v glavi, a zagotovo je povzročila samo še dodatno zmedo in izgubo kontrole, ko je pogled spustila proti tlom. ni bila nesamozavestno dekle, ki bi zardevalo ob takih mislih, nikakor. prej jo je motilo le to da je delala nekomu za hrbtom in držala jezik za zobmi. v večini primerov pred trevorjem je bila divja deklina in ji zvestoba ni pomenila absolutno nič. igrala se je z ognjem, se opekla, ter divje zagrizla v jabolko življenja, ter bi sedaj sprejela njegovo igro, če le ne bi nosila prstana na svojem prstu. » lažeš, « ga je ustavila in njegove izrečene nesmisle, » lažeš kot pes laja, dragi. « on in ranč ? on in majhno mesto ? mogoče, če je spremenil standarde žensk v svojem življenju, ter si je zaželel kakšnega divjega južnjaškega dekleta z naglasom, ki ga ne bi razumel, ter bi si ga zaželela v kakšnem umazanem skednju. tako so tukaj dekleta delovala. » saj si lepotec, ki je v resnici kreten, « je dejala v njegovo smer, čeprav je lahko obsojala prehitro, toda kaj je zares lahko pričakovala od njega ? sedaj jo je lahko strela z vedrega neba zadela, če se je tako zelo motila, toda tudi čez nekaj trenutkov se ni zgodilo nič, torej je bil kreten. lep, čeden, zapeljiv, dober, a kreten.

» kakšno presenečenje. prav imam. « njen obraz je preletel presenečen izraz in kmalu zatem je sledil nasmešek ob tem. ni bila ena izmed tistih, ki je večino časa trdila, da ima zgolj in le ona prav, toda vedela je natanko kdaj je res imela prav in kdaj ne. » port charles je, ne new york ali las vegas, « je dejala in skomignila z rameni. pravzaprav ji ni bilo jasno kako je sploh lahko pomislil na njeno mesto in kje za vraga ga je našel. ljudje so sem prihajala zgolj še izgubljeni ali so se domačini vračali iz širnega sveta nazaj domov. on tu ni bil ne domačin in ne izgubljen. tukaj je bil z namero in prepričana je bila da je izgubil neko nit v svoji glavi. » oh, prosim, naj te jaz ne zadržujem. kar pojdi od koder si prišel. « za trenutek se je zdrznila, ko je njegova sapa dospela do njenega ušesa, ter ga je čutila na vsakem predelu svoje kože. presneti adam. no, presneta je bila tudi ona, da se je dovolila sprovocirati. da si je dovolila čutiti njegov dih in vsak njegov sleherni premik in da si je dovolila sprovocirati.  » pričakuješ da ti bom verjela v to tvojo ganjenost in oboževanje porok ? « je prhnila in zavila z očmi, ko je bila naposled obrnjena proti njemu, da je imela tudi sama razgled nanj in na njegov naslednji korak. » poskrbela bom da te ne bo tam, « mu je z besedami vrnila milo za drago in prekrižala roke na svojih prsih. nekako bo že poskrbela, da bo vsaka možna nevarnost bila čim dlje stran, ter se ne bo sprehajala po okolju njene poroke. » ne, nimam je, « se je, kljub prvem kljubovanju v sebi, odločila odgovoriti na njeno vprašanje. » in če nimaš kaj pametnejšega za početi. ti predlagam dvoje, ali odidi iz mesta ali pa ostane in si poišči kakšno nepovabljeno južnjakinjo in odidita v kakšen skedenj, ter noč naj bo vajina, « je še dodala na svoje prejšnje besede in se nasmehnila.

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avataradam westermark
journalistjournalist


Število prispevkov : 80
Reputation : 28
Join date : 22/10/2012
Kraj : stockholm, sweden

ObjavljaNaslov sporočila: Re: supermarket   Sre Jul 10, 2013 5:30 am









»In mislim, da mi gre precej dobro, kaj?« ni prenehal z izzivanjem, sploh pa ker mu je pravkar pokazala, kako neprijetno se počuti v njegovi bližini. Še naprej jo je gledal s svojimi prodornimi modrosivimi očmi in se smehljal, kot bi pravkar odkril vir svoje zabave. No ja, saj po svoje se mu je tudi malce smilila – revica očitno kar ni mogla pozabiti na preteklo izkušnjo z njim. Očitno je bil seks res tako dober, čeprav se sam ni spomnil niti tega, kje sta se dala dol. Bilo jih je že preveč, da bi se vse zapomnil. »Nisem imel časa – to bo to. V eni noči se pač vsega ne da,« se je namuznil, navsezadnje je toliko spomina že imel, da je vedel, da njuno poznavanje ni nikoli šlo dlje od poznavanja teles drug drugega. Morda sta se dala dol sredi stranišča, medtem ko jo je zaročenec čakal v avtu ali kaj podobnega, kar ji v njenem življenju pustilo določene travme. Gotovo pa ni moralo biti tako slabo, ko pa ga je tako mikalo, da bi si vse privoščil še enkrat.

Na njeno obtožbo je odgovoril le z zvitim, polovičnim nasmeškom – resnično ni držalo niti polovica besed, ki ji je natvezil, a se s tem sploh ni obremenjeval. Čim manj je vedela o njem, tem boljše – že tako ali tako so z leti mediji preveč ogrožali njegovo zasebnost in jo vlačili po najrazličnejših časopisih.  Seveda pa se rjavolaski niti sanjalo ni, kdo je bil v resnici – prav, bil je kreten, toda ni pa vedela, od kje izhaja njegova družina in da se mu po telesu pretaka kraljeva kri. Zaenkrat mu je še uspelo skrbno prekrivati svojo pravo identiteto, čeprav bi se ji verjetno zmešalo, če bi izvedela, da je prestolonaslednik. Dekleta so bila vedno nora na prince v vseh pogledih in ob tem je preprosto moral zaviti z očmi.

»New Yorka in Los Angelesa sem se že naveličal,« je, kot bi bil njena zrcalna slika, tudi sam skomignil z rameni, ne da bi se res ubadal s tem, ali mu je verjela ali ne. Saj ga ni niti dodobra poznala, razen tega, da je bil dober v postelji, to pa je bilo tudi vse. Lahko je samo sklepala, da je imel preveč bogastva, da se je lahko po mili volji prekladal iz enega konca sveta na drug in ni se dosti zmotila. Z zasebnim letalom se je lahko odfrčal, kamor mu je srce poželelo, le da tega zadnja leta ni več toliko prakticiral, če je hotel ostati neopazen. »Ničesar ne pričakujem, ljubica. Pričakovanje nikoli ne obrodi sadov,« ji je postregel z modro mislijo, morda tudi z golo resnico. Ljudje, ki so živeli v oblakih, je vedno postavil na trdna tla, pa najsi je bilo to zanje še kako boleče. »Oh, res?  Kaj pa boš storila? Me s poročnim šopkom privezala ob ograjo?« mu je prek ustnic zaplesal zabavljoč nasmešek, ko je z lahkoto pometel z njeno grožnjo. »Me boš morda zastrupila s čokoladnimi kolački?« Tako je bila zabavna. »Kaj to pomeni? Bi rada šla z menoj v skedenj?«



TAGGED: lovely april smitten 3 
WORDS: no idea
NOTES: chuckle 



Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarapril beckett
fashion designerfashion designer


Število prispevkov : 157
Reputation : 38
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles

ObjavljaNaslov sporočila: Re: supermarket   Čet Jul 11, 2013 4:40 am



tag;adam, dear
note; <3

zaigrano se je nasmehnila na vse skupaj in nervozno udarjala z nogo ob tla. » vzemi to kakor hočeš, « je poskušala kar se da brezbrižno sikniti nazaj, četudi je vedela da mu je šlo res zares dobro, ter je njeno vprašanje vzel strogo resno, pri temu pa seveda pozabil na bistveni del po katerem ga je spraševala , ter na katerega še vedno ni vedela pravega odgovora. » ena noč pa je tudi vse kar boš dobil, « me je zatrdila in se za trenutek ugriznila na ustnico, ko se je pred njenimi očmi prikazal prizor, ko je naletela nanj in pristala z njim v precej kočljivem položaju, ki bi ga lahko pošteno vplival na njeno zvezo s trevorjem takrat in prav tako tudi sedaj. pravzaprav je s svojo napako potrdila vsako besedo prebivalcev, ki so metali obtožbe na njen račun, ter predvsem na njen odnos s svetom. ni bila svetnica, njen odnos ni bil svet, a trevorja je ljubila na svoj način in ne govorice in ne adam ne bodo preprečili njene sreče, predvsem pa ne adam, ki bi za lastno zabavo poskušal iz situacije narediti celotno telenovelo. vsaj predvidevala je da bi mu to bilo zanimivo. predvsem pa zabavno, predvsem to. prav to pa bo poskušala preprečiti. mogoče ni bilo prav kar je storila, toda njena čustva so bila na mestu, saj tako je bila sama prepričana, ter ni imela namena dovoliti da kdo posega vmes v njeno razmerje, njeno zaroko in kmalu tudi njeno poroko. dovolj je bilo že to da se je vrnila june in se je počutila krivo bolj kot kadarkoli v teh osmih letih.

» ah, potem ti predlagam san francisco ali pa chigago, mogoče celo miami. oh, miami bi bil pravi zate, « mu je podala svoje različne predloge mest v katerih bi lahko iskal novo zabavo, če sta mu že new york in las vegas pošteno parala živce, ter je nekje vmes pomislil stopiti prag majhnega mesta v katerem so edino zabavo ohranjali manjši bari polni zavaljenih in razočaranih starcev, ter mestne čenče katere so se širile v ekspresni hitrosti. » o, bog, « se je izvilo v presenečenju iz nje, ko je sam spregovoril svojo modro misel, ter je široki nasmešek prestregel njene ustnice, » sedaj si še strašno poetičen in moder ? « presenečenje je bilo na mestu. njegove besede so nekaj smisla imele, čeprav si moral prej nekaj pričakovati, da si začel delati na svojem pričakovanju, ter je šele to lahko obrodilo sadove, torej je pričakovanje le imelo nekaj učinka. » bom že našla ljudi kateri bodo poskrbeli zate, medtem ko bom jaz uživala v svojem dnevu, « se je vrnila nazaj k nekim jasnim načelom, ki niso imeli prizvoka groženj, vendar je bilo zanj bolje da se jih je zapolnil in jih razumel jasno, kakor je bil jasen dan zunaj. » wow, adam je celo poln domišljije. kdo bi si mislil. res znaš presenečati. « za zastrupitev čokoladnih kolačev bi porabila veliko preveč dragocenega časa za nekoga tako nepomembnega. njegovo prisotnost je lahko odrešila tudi na kakšen malo manj trajajoč način, ki bi bil tudi malo manj boleč zanj, ter ne bi na njena pleča nakopal novih težav. » nisem mislila sebe, ampak kakšno drugo dekle, ki bi rado okusilo tvoje čare, « se je odzvala in pred seboj razprla dlani v znak stop, da takoj preneha s svojimi idejami, ki so tokrat res odhajale veliko predaleč, ter toliko bolj vključevale njo, » med nama je bila samo ena noč in se ne bo ponovila. ne v skednju, ne v hotelu, ne pri meni doma ali na kakšnem tretjem kraju. to si dobro zapomni. « predvsem to mu je moralo biti jasno. še kakšnega skoka čez plot si ni mogla privoščiti. še manj pa ne z njim.


Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content


ObjavljaNaslov sporočila: Re: supermarket   

Nazaj na vrh Go down
 

supermarket

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ let's set the world on fire :: auburn crest promenade-