KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.














the leading lady



the leading gentleman



best friendly connection



best family



best chemistry



honorary member



biggest ego



biggest sweetheart



should be a couple

idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share | 
 

 picnic place

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatarariadna o'shea
kindergarten teacherkindergarten teacher


Število prispevkov : 102
Reputation : 30
Join date : 02/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: picnic place   Pon Jun 03, 2013 2:26 am


_________________
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarlucas raymond
marinemarine


Število prispevkov : 20
Reputation : 17
Join date : 03/07/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: picnic place   Sob Jul 06, 2013 10:20 pm

v eni roki je držal odejo, v drugi roki pa je prenašal nekaj vrečk. dejansko je bil po svoje zelo srečen, ker ga je poklicala. pravzaprav sta ga poklicala oba; lahko je slišala sama, ki je v ozadju razgrajal in kričal nekaj o tem, kako bo spet lahko letalo in kako bo osvojil cel svet. sam pri sebi se je spet nasmehnil ob misli na to. ponavadi se ni tako hitro navezal na ljudi, ampak mali, svetlolasi sam mu je nemudoma prirasel k srcu. pa tudi jordan je bila nadvse očarljiva, čeprav še vedno ni popolnoma prebolel njenih besed. a to zdaj ni bilo bistveno. zmenjeni so bili za piknik in ura je bila nekaj do dvanajstih, ko je zakorakal po obali in se ustavil ob delu obale za piknike, kjer je bilo nekaj specifično pripravljenih prostorov. zavzel je enega izmed njih in se ozrl po drugih, ki so bili bolj kot ne prazni. bilo je prijetno toplo in oblečen v hlače do kolen in majico brez rokavov se je počutil nadvse udobno, ko je odložil odejo in se posvetil vrečkam. v eni izmed njih je bila skrita torta, ki je še ni nameraval vlačiti na dan. v drugi je bilo darilo za sama. in iz tretje je nadvse previdno izvlekel šopek za jordan.
sama je slišal, preden ju je videl. njegov glas je bil prepričan in očitno je bil globoko zatopljen v govor o pesku, ko je zagledal lucasa. »skywalker, skywalker!« se je zadrl in se pognal proti njemu. lucas ga je prestregel in ga dvignil ter ga brez problema zavrtel po zraku. »živijo, sam,« je dejal s širokim nasmeškom na obrazu in s pogledom ošinil tudi njegovo mamo. »in živijo tudi tebi, jordan,« je pozdravil tudi temnolasko. še vedno je bil prepričan, da jo je že videl. a kje? k vragu s tem. odložil je sama in stopil do nje, mimogrede pa pobral šopek. »tole je zate,« ji je namenil polovičen nasmešek, kot da zdaj ne bi bil najbolj prepričan v to, da je bil šopek dobra ideja. na srečo ga je zmotil sam. »zakaj pa dobi ona darilo, jaz pa ne?« se je pritožil sam in pridobil njegovo pozornost. »zakaj misliš, da zate nimam darila?« se je namuznil in segel po vrečki ter iz nje potegnil škatlo. sam se mu je radovedno približal in njegove oči so se nenadoma razširile, ko je zagledal sliko. »letalo!« je glasno naznanil in začel poskakovati na mestu. lucas se je nasmehnil. »ja, letalo je. takšno, ki ga lahko upravljaš. poglej,« se je posvetil škatli, osvobodil letalo in naslednjih par minut razlagal samu, kako deluje. takoj zatem je mali navdušeno skakal po plaži in upravljal letalo, lucas pa se je obrnil k jordan. »oprosti, saj te ne moti, da sem mu kupil letalo? zdelo se mi je, da bi se lahko zabaval z njim,« se je skoraj zaskrbljeno namrščil, medtem ko je pogled uprl v tiste rjave oči.



tagged: jordaan. smitten 3
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjordan baker
receptionistreceptionist


Število prispevkov : 94
Reputation : 66
Join date : 18/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: picnic place   Sob Jul 06, 2013 11:23 pm


tag; lucas :3


poskušala ga je potegniti nazaj, ko se je pognal po nabrežju dol na plačo, a vodila ga je sila, ki je ni bilo moč ustaviti. na srečo je zraven še na ves glas vpil in ni sam pridivjal nad lucasa ter se vrgel nanj. sama je počasi hodila za njim s košaro v eni roki in platneno 'plaža' torbo v drugi. ni bila še čisto prepričana, če so bili kolački v košari užitni, ker jih je mali delal sam in zraven vztrajal, da ne smeta slediti napisanemu receptu ampak mora eksperimentirati. zraven so bili še ostali prigrizki in hladna pijača. sezula je sandale in jih pobrala v drugo roko, ko se je po mivki odpravila do posebne lokacije rezervirane za tovrstne piknike. fenomenalno je bilo, da so bile vse mize prekrite z baldahini in tako nudile senco pred vročim soncem. ''zdravo, lucas,'' se je nasmehnila ob vračilu pozdrava in res se bo morala kaj kmalu navaditi, da je zdaj njegov obraz imel tudi ime in ni bil zanjo več samo tisti-tip-s-katerim-je-spala-in-zanosila. zdaj je bil lucas in s šopkom v roki se je odpravljal proti njej. ''hva- sam, ne moreš ljudi tako spraševati za darila, ker se ne spodobi,'' je bila ravno sredi zahvale, ko je sprejela poletno obarvan šopek svetlo modrih in belih rož, a jo je prekinilo sinovo poizvedovanje. manire, mali, manire. vendar je lucas nadvse uspešno pritegnil pozornost njiju obeh, ko se je obrnil naokrog in na dan potegnil škatlo. če ne bi vedela in bila povsem prepričana, da ne ve, kdo je samov oče, bi si drznila trditi, da izgleda, kakor da se skuša odkupiti za vsa zamujena leta. takole bi lahko bilo – vsi trije na družinskem pikniku na obali, nasmejani z darili za malega. izgledalo je popolno, slišalo se je še več kot samo popolno. ''v redu je,'' je prikimala in stopila mimo njega, pri čemer je z dlanjo za kratek hip segla proti njegovi in ji namenila blag stisk. preden bi se utegnila celo ustaviti in narediti kaj neumnega, kot ga poljubiti, je že odlagala njune stvari na klopico. košaro je dala na mizo, torbo za plažo pa navzdol v mivko. ''torej, tole ne bo pravo kosilo. prinesla sva samo nekaj prigrizkov. sam ti je hotel narediti kolačke. oziroma ne. jaz sem ti hotela narediti kolačke, vendar je vztrajal, da jih bo on – tako da je uživanje na lastno odgovornost,'' je razlagala in z enim očesom spremljala sama, ki je tekal po plaži in se ukvarjal s svojo novo igračo. ''prinesla sva tudi brisačo in vse... prej sva živela v new orleansu in nekako ni bilo možnosti za ležanje na plaži, igranje, plavanje. odkar sva tukaj, sva praktično ves čas v mivki,'' je pojasnila torbo, ki je ležala na tleh in iz katere je kukala samova spiderman brisača. ''učim ga plavati. zaenkrat ima še rokavčke. vendar mu gre vedno bolje,'' je morala pristaviti in ga pohvaliti.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarlucas raymond
marinemarine


Število prispevkov : 20
Reputation : 17
Join date : 03/07/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: picnic place   Sob Jul 06, 2013 11:45 pm

njegov pogled se je iz male postave preusmeril na jordan. včasih se je zalotil pri tem, da je skoraj strmel vanjo – bila je, jasno, čudovita. nekaj je bilo na njej in čeprav bi lahko brez problema rekel, da je bilo to poznanstvo med najbolj nenavadnimi, kar jih je sklenil v zadnjem času, s tem ni imel prav nobenih težav. začutil je bežen dotik njene dlani, ki ga je skoraj skelel na koži zaradi mešanice vsega in najbolj zabavno – žalostno? – je bilo, da polovice teh čustev sploh ni znal identificirati in jih natanko določiti. opazoval jo je, ko je odlagala stvari, njegov pogled pa je vsake toliko časa šinil k malemu, katerega navdušeni kriki so zdaj odmevali po skoraj povsem prazni plaži. »jaz imam torto,« je dejal, ko je spregovorila in pojasnila tole posebno kosilo. »in kolački zvenijo dobro. mar dvomiš v kuharske sposobnosti svojega sina?« se je namuznil in nato skomignil z rameni. »dokler noter ni črvov, seveda,« se je zdaj spomnil na dogodke na otroškem igrišču. no ja, ne bi mogel označiti črvov kot najbolj bistvenega dogodka. med izjemnimi je bil sam kot letalo. in seveda njene ustnice na njegovih. njegov pogled je za trenutek zdrsnil k njenim ustnicam, preden se je zalotil pri tem in pogled umaknil na neko naključno točko. »ti pomagam?« se je pozanimal in iz vrečke osvobodil torto. bila je povsem preprosta, okrogla torta. če bi prinesel takšno v obliki letala, bi najbrž pretiraval. »verjamem, da je tole mestece precejšnja sprememba. vama je všeč tukaj?« jo je vprašal in se nato sklonil, ko je proti njemu poletelo letalo. »skywalker, daj no, sodeluj!« je zavpil sam in lucas je moral priznati, da nima pojma, kaj je mali hotel od njega. zdaj je stal ob njem; vsekakor je bil droben, ko je takole pogumno upiral pogled vanj. »bom tudi danes lahko letalo?« se je pozanimal in lucas se je namuznil. »ne vem če. tvoja mami mi je povedala, da se učiš plavati. morda boš danes ladja,« mu je pomežiknil in se nasmehnil ob izrazu na njegovem obrazu. »lačen sem!« je naznanil in lucas je pokimal. »usedi se in parkiraj letalo.« to je res kmalu pristalo na praznem sedežu, medtem ko se je lucas usedel poleg sama in pogled uprl v temnolasko. »kako si kaj, jordan?« se je pozanimal z drobnim nasmeškom na obrazu. »boš tudi ti plavala?« je pristavil in se znova zalotil pri tem, da je bil povsem izgubljen v njenih očeh. presneto.


tagged: jordaan. smitten 3
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjordan baker
receptionistreceptionist


Število prispevkov : 94
Reputation : 66
Join date : 18/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: picnic place   Ned Jul 07, 2013 3:54 am


tag; lucas :3


''umf! torta!'' je tokrat ona bila tista, ki je vzkliknila od navdušenja, ko je zagledala njegov priboljšek. ''okej, postavi jo tjale in pusti pokrito, ker bo drugače samo navalil na sladkarije in se ne bo dotaknil nič drugega,'' se je takoj postavila v vlogo mame. mali je bil sicer povsem mahnjen na vso pecivo in hrano nasploh. pojedel je nenormalne količine vsega, samo da je lahko jedel. čudno, da je bil še vedno tak drobižek kljub obilnem jedilniku. ''glede na to, da sem ga morala pustiti pri miru, da je eksperimentiral. ja – dvomim. mislim, da ni podedoval mojih genov s talentom v kuhinjskih spretnostih,'' se je nasmehnila in omenjene kolačke postavila na najbolj oddaljen del mize. ''am, lahko. samo na mizo vrži vse posode,'' je nakazala na košaro z vsemi stvarmi, ki jih je pritovorila na plažo, in se umaknila malo bolj na stran, da je imel dovolj prostora, da ji pomaga. ''zame ne tako velika. preden sem šla študirat na jug v new orleans sem živela v majhnem mestu. s tega vidika je vse isto – novice potujejo izjemno hitro,'' je skomignila z rameni, nato pa počasi še prikimala: ''in ja. všeč nama je.'' morda nista pričakovala, da bosta tukaj tako hitro navezala toliko stikov, in vsekakor ni pričakovala, da bo znova videla njega, vendar je bilo mestece čudovito. in ljudje večinoma zelo gostoljubni. ''sam, prinesi letalo in svojo rit, da gremo jest,'' je zaklicala proti samu, ki je z daljinecm tekal po mivki. ''danes bo lucas letalnosilka in ti letalo. bo v redu?'' se je nasmehnila, ko je debata prešla na prevozna sredstva. moški. ''mami je super! zadnjič je po telefonu govorila o tebi! ne s tabo, o tebi,'' je sam odložil letalo na prost sedež in odgovoril namesto nje. če bi znala zardevati, bi zdajle bila rdeča kot paradižnik. ''amm. ni tako kot se sliši,'' je zamomljala predse in zatrla potrebo, da mu usta prekine z dlanjo preden zine še kaj. ''kdo bo kolaček?'' se je mali takoj lotil ponujanja njegove umetnine in pogledala je k lucasu, da bi videla, če bo pripravljen tvegati in poskusiti pecivo. ''dokler me ne nameravata tunkati in strašiti pod vodo, da,'' mu je mimogrede še odgovorila in bila hvaležna svoji pripravljenosti na vse, da je imela pod kratko belo poletno obleko že oblečene kopalke. ''jutri grem z jordanom, ki mu je ime tako kot mami, samo da je fant, in z njegovim očkom na nogometne urice. tam brcamo žogo,'' se je najprej samov stavek pričel prav posrečeno, dokler ni prišel drugi del, ki je kot vedno nehote zategnil majhno žico okrog njenega srca. ''v vrtcu organizirajo nogometne urice. jutri gre prvič,'' je sama malce tišje pristavila in k sebi potegnila eno od posodic, kjer je bilo na palčke narezano korenje in jo potisnila pred sina.  
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarlucas raymond
marinemarine


Število prispevkov : 20
Reputation : 17
Join date : 03/07/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: picnic place   Ned Jul 07, 2013 5:02 am

poslušal jo je, medtem ko se je lotil izpolnjevanja njenega ukaza, ki ni bil zares ukaz, ampak ni našel bolj primerne besede. sam pri sebi se je nasmehnil, medtem ko je na mizo počasi začel zlagati stvari. njegov pogled je samo vsake toliko časa zdrsnil na njo – saj to ni bilo kaj sumljivega, kajne? rahlo se je namrščil, ko bi mu zaradi opazovanja temnolaske ena izmed posod skoraj zdrsnila iz dlani in upal je, da tega ni opazila. »potem je najbrž podedoval…« je hotel povsem mimogrede nadaljevati pogovor, pa se je še pravi trenutek ustavil, ko se je zalotil. »oh, jordan, oprosti. ne bi smel,« je dodal z namrščenim obrazom zaradi lastne neumnosti. krasno, lucas. čudovito. »kje na jugu pa si študirala? in kaj?« se je raje pozanimal, preden bi spet bleknil kaj popolnoma neprimernega. ni mogel dobro razmišljati, če je predolgo opazoval njene temne oči.
kmalu so sedeli za mizo in z zanimanjem je uprl pogled v jordan, ko je sam spregovoril. »govorila je o meni? resno? kaj pa je rekla?« se je pozanimal in mali se je zasmejal. »povem ti, ko boš pojedel moje kolačke!« se je odločil mali in lucas je resnobno pokimal. »obljubiš?« mala glavica je prikimala in sam pri sebi se je spet nasmehnil. »razen če bo tvoja mami delila to z mano. ni tako kot se sliši?« se je namuznil. ni mogel skriti, da ga vse skupaj po svoje zabava, a hkrati ga je zanimalo. sam ga je spet premotil in pogumno se je odzval. »jaz bi poskusil. mi prineseš najboljšega?« je dejal in mali se je stegnil do krožnika in izbral enega ter mu ga podal. lucas se je namuznil, potem pa odprl usta in odgriznil del kolačka. okus je bil… nenavaden. »mmm,« je zamomljal in naredil še en ugriz, zaradi česar se je sam zdel zelo ponosen. zdelo se mu je pošteno, da odreši jordan reševanja kolačkov. »bi te motilo, če bi kar vse pojedel jaz?« se je obrnil proti malemu, ko je končal s kolačkom, obenem pa pomežiknil jordan. »noro okusni so,« ga je pohvalil in mali je kar zažarel, očitno zadovoljen sam s seboj. »nogomet? ti je všeč? jaz sem zelo dober, lahko te naučim kaj trikov,« se je obrnil proti njemu in sam ga je sumničavo premeril s pogledom. »si boljši kot jordan?« se je pozanimal in lucas je skomignil z rameni. »na univerzi sem bil med boljšimi,« je dejal in se nasmehnil, ko je sam prikimal in se nato stegnil po korenje, ki ga je jordan potisnila proti samu, vzel oranžno palčko in jo pojedel, kar je sama pripravilo do tega, da je sledil njegovemu zgledu. »in jordan, kako lahko dvomiš v naju? sploh se ti ne bova približala in vsekakor te ne bova strašila ali tunkala. kajne, sam?« njegov glas je bil daleč od nedolžnega, ko je pustil malemu, da je odgovoril namesto njega.


tagged: jordaan. smitten 3
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarjordan baker
receptionistreceptionist


Število prispevkov : 94
Reputation : 66
Join date : 18/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: picnic place   Tor Jul 09, 2013 2:35 am


tag; lucas :3


''mali ima moje oči in pretirano radovednost. mislim, da je vse ostalo od očeta. vendar... ne bi vedela zagotovo, glede na to, da ga ne poznam najbolje. vsekakor mu je po obrazu podoben. občutek imam, da bo z leti postal ženskar – kar nameravam preprečiti, če se bo le dalo,'' mu je odgovorila s karseda nevtralnim tonom. počutila se je, kakor da mu narekuje recept ali bere vremensko napoved. ni ji bilo prijetno govoriti o samovem očetu... s samovim očetom. toda raje je videla, da njeno čudno zadržanost pripiše možnosti, da je v ozadju neka kanček boleča zgodba, kakor da prične slutiti resnico. sploh pa se je ne spomni. torej mora biti njena skrivnost po vsej logiki čisto na varnem. ''v new orleansu. uspelo mi je spraviti skozi dve leti gostinstva. potem sem odnehala, ker se nisem mogla več premikati po kampusu,'' je pred seboj z rokami narisala ogromen nosečniški trebuh, zaradi katerega ni mogla hoditi navzgor po vrstah predavalnice, kaj šele videti svoja stopala. ''ti si od tukaj, kajne? verjetno si precej potoval naokrog, ko si bil pri marincih?'' je vprašala nazaj in se premaknila na klopici, da je sam lahko sedel med njiju. ''rekla je, da si nikoli ni mislila, da te bo kdaj spet srečala,'' je odvrnil sam, pri čemer je hitro prekinila sina, preden bi povedal, kaj drugega – imel je tudi bogato domišljijo, zlahka bi povedal kakšno drobceno laž: ''po supermarketu. po tistem v supermarketu, da...'' tole je morala zatrditi še sama sebi. v resnici je najboljši prijateljici iz orleansa razlagala, kdo točno se je narisal v njenem življenju. ''jej,'' je samovo pozornost preusmerila na papirnat krožniček pred njim, da bi se lotil hrane in manj govoril. ''oh, sočustvujem,'' je zamomljala predse, ko je opazila njuno interakcijo in je lucas z zaigranim navdušenjem žvečil samov kolaček. jordan se je že navadila, da se je sinovim specialitetam bolje nekako izogniti. navadno jih je podtaknila gostom, ki so morali igrati, da jim je všeč, da ga ne bi prizadeli. hah. ''hm, lucas ali sploh obstaja kakšna stvar, ki je ne obvladaš? si marinec, tečeš, igral si nogomet, znaš očarati vsakogar – od petletnega otroka do njegove mame, in precej prepričana sem, da bi te polovica tukajšnjih žensk hotela ali za moža ali za svaka,'' se je namuznila, ko je omenil, da skorajda obvlada nogomet. seveda je ob zadnjem delu sledil še rahel zbodljaj – kaj točno bi naredila, če ne bi bil samski? če bi bil poročen, imel druge otroke. vendar je vedela, da bi bilo enako kot sedaj; ona bi ostala tiho in s samom bi živela naprej. ''ne vem zakaj, ampak vama niti malo ne verjamem,'' je zavila z očmi in tudi sama ugriznila v eno od korenčkovih palčk, medtem ko je sam končno začel cmokati. ''pojejta in potem se gresta lahko podit v vodo,'' se je nasmehnila navzdol v krožnik, nato pa ukradla en sam pogled proti lucasu. mali bo verjetno na lepem zaspal za mizo, ko se bo najedel. po vsakem obroku ga ja kar zmanjkalo. včasih na poti do sobe ali sredi hiše.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content


ObjavljaNaslov sporočila: Re: picnic place   

Nazaj na vrh Go down
 

picnic place

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ maybe together we can get somewhere :: silver log harbor-