KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.














the leading lady



the leading gentleman



best friendly connection



best family



best chemistry



honorary member



biggest ego



biggest sweetheart



should be a couple

idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share | 
 

 stairs

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatarariadna o'shea
kindergarten teacherkindergarten teacher


Število prispevkov : 102
Reputation : 30
Join date : 02/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: stairs   Pon Jun 03, 2013 2:26 am


_________________
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcolton parker
tv series producertv series producer


Število prispevkov : 85
Reputation : 44
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: stairs   Pet Jun 21, 2013 10:00 am



gracie smitten 1

nikoli ni bil prevelik ljubitel zabav, ki so se odvijale izven meja štirih sten, še najmanj pa, ko so vključevale ogromen res, prevelike količine poceni piva in razposajeno mladino, ki misli, da je cel svet njihov. verjetno je bilo vse to skupaj samo posledica dejstva, da je sam verjetno že pozabil kaj pomeni biti najstnik, ko je pri svojih dvaintridesetih razmišljal o bolj resnih in odraslih stvareh. tiste trapaste potegavščine so ga že minile, čeprav je tudi sam, še kot srednješolec, z največjim veseljem sodeloval pri njih. ničkolikokrat je kakšno dekle sredi noči pristalo v bližnjem bazenu oblečeno, ker se je skupinica fantov odločila, da bi bilo to nadvse zabavno in tega, da so poskusili že skoraj vse, raje ne bomo omenjali. sploh glede na to, da je svoj prvi doživel opit in nekoliko zadet, ko so se z prijatelji na začetku srednje šole pritihotapili na neko študentsko zabavo. nič kaj spodbudni spomini, čeprav se je tistega dekleta spomnil še danes. no, bolj njenih dolgih plavi las ob katerih se je zjutraj zbudil in njenega mačkastega glasu, ko se je začela prebujati ob njegovemu plazenju iz sobe. in le to se je končalo precej klavrno, glede na to, da je na sredini stopnic naletel na njenega fanta, ki ni bil preveč navdušen da je mali šolarček spal pri njegovi dragi. po hitrem postopku so tako pobrali šila in kopita in se vrnili nazaj domov. rahlo se je nasmehnil ob teh spominih, ko je obut v tanke teniske, oblečen v kratke hlače in srajico, s pivom v roki hodil med množico, ki se je zbrala na zabavi in se nekoliko zviška zmrdoval nad dekleti, katere niti legalno še niso bila zunaj. že res, da je naravnost oboževal ženske, ampak mladini, ki jih je že izgledala okoli šestnajst, stare pa tudi niso bile kaj več, bi moralo biti enostavno prepovedano hoditi ven na takšnega zabave. zataval je nekaj ob rob tiste ogromne gruče, ki jo je na kup zmetal njegov stari, dobri prijatelj in spil požirek iz steklenice, da je prijetno hladno pivo steklo po njegovem grlu. potreboval je malce tišine in miru, čeprav ne bi imel nič proti družbi kakšnega ljubkega dekleta, ampak danes ni bil ravno pri volji za lepe in sladke besede, s katerimi bi jim prodajal med iz svojih ust. iz klopi je pobral vrhnji del trenirke, ki ga je prinesel s seboj, iz skrinje mimogrede zagrabil še dve steklenici piva in se odpravil navzdol po stopinicah, proti obali. s pogledom je zrl nekam v daljavo in skoraj bi spregledal dekle, ki je sedelo na zadnji stopnici in prav tako imelo svoj pogled usmerjen nekam naprej, ravno toliko, da se je še ustavil in nekako uspel prestopiti njena kolena, da se ni obnje spotaknil in padel na nos. »opa,« se je nasmehnil, ko je navdušen ugotovil, da je v njegovih rokah vse celo, prav tako kot on sam, ob tem pa se zazrl v obraz dekleta, ki je povzročilo celo situacijo. »grace?« je začudeno vprašal, ko kar ni mogel verjeti svojim očem, »če to ni mala gracie.« stopil je bližje do nje, jo brez vprašanj potegnil na noge in ji namenil medvedji objem. dekleta ni videl že nekaj let in dobro se je spomnil kaj se je dogajalo, ko sta bila nazadnje skupaj. kljub temu, da je bil kar nekaj let starejši od nje, bi brez težav lahko na glas priznal, da ga je dekle privlačilo s svojo nedolžno nagajivostjo in stalnim nasmeškom na ustnicah. na ustnicah, ki jih je tistega večera tako rad poljubljal, predno sta zaspala objeta pod zvezdami. na plaži, ravno tako, kot sta se znašla sedaj. »daj, da si te ogledam,« jo je zavrtel pod roko in jo ustavil tako, da ji je zrl v obraz, »vidim, da si zrasla.« res jo je videl precej časa nazaj in od takrat se je dekle konkretno spremenilo. ampak še vedno je v njej lahko zapazil tisto nedolžno dekletce, ki je zardevalo ob vsaki njegovi besedi, čeprav je pred njim stala že ženska.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatargrace brown
bookstore ownerbookstore owner


Število prispevkov : 76
Reputation : 19
Join date : 28/10/2012
Kraj : port charles, la

ObjavljaNaslov sporočila: Re: stairs   Sob Jun 22, 2013 5:54 am


smitten 1
ni vedela zakaj za vraga se je znašla v tisti nadležni grupi ljudi, ki so se drenjali na plesišču, popivali, se vrgli v naročje prvemu, ki jim je namenil dve sekundi pozornosti in bili na splošno veliko preveč glasni za njen okus. zares je bila neumna, da se je pustila pregovoriti parim prijateljem, da jo zvlečejo tja,  saj je že od nekdaj vedela, da ne sodi v tako družbo. kakor hitro je imela možnost, je izginila ven, proti osamljenim stopnicam, le sedela je tam in opazovala morje pred sabo. oboževala je ocean, že kot majhno deklico jo je privlačila njegova skrivnostna prostranost in dejstvo, da si si lahko na drugem koncu predstavljal drugačne svetove, polne zanimivih ljudi ter nepredstavljivih zmožnosti. seveda je bila to nekoliko romantična predstava, a povsem značilna zanjo. opazovala je kako so se valovi vztrajno vračali nazaj k obali z značilnim pljuskom, ko se je nekdo skorajda spotaknil čez njene noge. sprva je le zavila z očmi in se obrnila proč, v prepričanju, da je bil le kakšen neumen, preveč nalit najstnik, ki bo po možnosti zdaj še bruhal v grmovju. pozabila je že kako močno je sovražila takšne zabave. že se je mislila obrniti, ko je zaslišala znan glas, kmalu za tem pa so se njene oči srečale z njegovimi, ki jih po vsem tem času še vedno ni pozabila. colton parker. pravijo, da nikoli ne pozabiš svojega prvega poljuba in to bo vsekakor držalo za njen primer. bil je kar nekaj let starejši, poznali pa so se že od nekdaj in verjetno na začetku nikoli ne bi rekla, da bo prvi poljub doživela prav z njim, nikoli nista zares dobro shajala - ali pa tudi, konec koncev je šlo vedno le za tisto nedolžno zbadanje, sama pa je bila tudi nekako prestrašena, ker se ji je vedno zdelo, da je on videl in storil že toliko stvari, o katerih se njej ni niti sanjalo. ni bilo težko, da jo je spravil v zadrego, ko pa je takrat o ljubezni vedela le to, kar je prebrala v knjigah in on je to z lahkoto izkoristil. tisti večer pa je bilo vse drugače, zdelo se ji je, da je poznala še njegovo drugo stran in bila ji je všeč – le da zjutraj več ni bila tega mišljenja ali pa jo je bilo le preveč sram, da bi si to priznala. od takrat se nista videla in zdaj je znova stal pred njo, drugačen, a po drugi strani točno tak kot se ga je spominjala, s tistim polovičnim nasmeškom, ki bi vsako dekle v hipu prepričal, da je edina na svetu. »colton!« je sprva presenečeno vzkliknila, ko jo je stisnil v močan objem, ki mu ga je v tistem presenečenju, tudi sama vrnila z enako vnemo. šele po nekaj sekundah se je končno umaknila, na licih pa ji je že počivala značilna rdečica, ko je nekoliko osramočeno gledala v tla. ne glede na to kdaj bi se videla, ob njem se je vedno počutila kot majhna, zardevajoča šolarka. »res sem! mislim da te bom kmalu dohitela,« se je zasmejala in stopila na prste, da bi to dejstvo potrdila, čeprav sta oba vedela, da se to nikoli ne bo zgodilo. »kaj pa ti? ali ne bi mogel biti v hollywoodu, na snemanju kakšne nove filmske uspešnice?« se je pozanimala, saj navsezadnje res ni vedela zakaj je bil temnolasec nazaj v mestu. ni vedela kako se naj obnaša okoli njega, bil je svetovno znan producent, ona pa neizkušeno dekletce iz domačega mesta in nazadnje ko sta se videla, je z njim delila svoj prvi poljub, kar je on verjetno že pozabil, sama pa se je na vse skupaj spomnila vsakič, ko se mu je zazrla v obraz. »pogre… mislim… em, lepo te je spet videti,« je bleknila, še preden bi se utegnila zadržati. saj ni vedela kaj je počela, še vedno bi morala biti nekoliko jezna, bil je le navaden ženskar, ki bi jo lahko izkoristil v sekundi, a vendarle je bilo nekaj na njem, da ji je prav vedno zmešal glavo.


Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcolton parker
tv series producertv series producer


Število prispevkov : 85
Reputation : 44
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: stairs   Pon Jun 24, 2013 9:53 pm



gracie smitten 1

ko se je zazrl v obraz male rjavolaske se mu je za trenutek zazdelo, kot bi bila spet tistih nekaj let nazaj, ko sta na travniku pred njihovo hišo ležala pod zvezdnatim nebom,razglabljala o zgodbicah, ki so ju povezovale, večer pa zapečatila s poljubom, za katerega colton nikoli nebi upal trditi, da bi prerasel v kaj več. vedno je nanjo gledal kot na malo prijateljico, na nedostopno dekle, ki je bila zgolj družinska prijateljica, a je v njem vedno prebudila tisto čudno željo po njeni bližini. in četudi ji je rekel, da je zrasla, kar tudi je, je bila zanj še vedno mala grace brown, deklica, ki ga je očarala s pogledom in svojo netipično nedolžnostjo. skoraj bi si upal trditi, da je bila ob tistem poljubu tiste noči še vedno devica, ampak na to temo nista nikoli zaplavala. enostavno se mu ni zdela primerna, glede na odnos, ki sta ga imela. poznal jo je še iz plenic, ko je bil sam že razposajeni osnovnošolec. torej bi bilo resnično skrajno neprimerno govoriti o čem takim, a sklepal je še vedno lahko. njegova dlan je narahlo pogladila njene lase, ko se je repenčila na prstih, češ, da bo kmalu tako visoka kot on. »mala, tudi, če obuješ še tako visoke pete, boš manjša,« jo je zavrnil in se nasmehnil, »kar teoretično ni tako napačno. samo pomisli kako elegantno bova izgledala, ko tem bom peljal na ples debitantk.« lahko je začutil očitajoč pogled, ki mu ga je namenila, kar ga je kaj hitro pahnilo v glasen smeh, »oprosti ja, to si že prerasla.« oboževal je dejstvo, da se je na njenih ličkih tako hitro zarisala rdečica, še bolj pa mu je laskalo to, da je bil ravno on kriv za to. njegove besede ali dejanja, vedno je bilo nekaj takšnega, kar je malo brownovo pripravilo do rožnato obarvanih lic. in z njimi je izgledala še bolj simpatično kot drugače. je bilo narobe, da je tako razmišljal o družinski prijateljici, ki je bila za nameček dobrih osem let mlajša od njega? skomignil je z rameni, »kaj pa vem, potreboval sem nekaj oddiha. in verjamem, da se bodo dobro znašli tudi brez mene,« čemur je sledil rahel nasmešek, »lahko si predstavljaš, da si tako ali tako ne upajo narediti nič narobe.« ob tem je zaigral besen pogled ob katerem bi nemalo kdo resnično verjel, da je tak bavbav, ampak vse kar je prejel od grace, je bil čaroben nasmešek na njenih ustnicah. ko jo je počasi spustil iz svojega objema in so se njene roke tudi počasi odmaknile z njegovega vratu, ko jo je postavil nazaj na tla, sta počasi sedla nazaj na stopnice in se s pogledom zazrla nekam v daljavo. počasi je svojo glavo nagnil na stran, da jo je ob tem nežno dregnil ob ramo, s tem pa izsilil, da se je s pogledom zopet obrnila v njegovo smer, pri čemer je ujela njegov nasmešek. »gracie, torej se še vedno spomniš tistega poljuba?« ji je z hrbtno stranjo dlani nežno podrsal po rožnato obarvanem ličku, »s katerim si me zmešala toliko, kot sem po tvojih zadnjih besedah sodeč, jaz tebe?« prekleto, še kadar je bil v njeni družbi, ko je bila le prijateljica, deklica, katero je vedno bolj imel za svojo mlajšo sestro kot kaj drugega, je na plan privrela tista njegova egoistična plat, kjer ni mogel skriti svoje nadute samozavesti. zahahljal se je in se naslonil nazaj, na stopnico za njim, »raje nočem vedeti, kaj bi iz mene naredila tvoja starša, če bi vedela, da sem se samo malo zapletel s teboj.« vedno je imel nekakšno spoštovanje do staršev deklet, ki jih je poznal, ampak ob tem se je tudi zavedal, da njegov ugled ni bil najboljši. »in mala…tudi jaz sem pogrešal tebe,« je roko ovil okoli njenih ramen in jo potegnil bližje k sebi. vse je izgledalo tako nedolžno, tako srednješolsko, ampak rjavolasko je imel na svoj način res rad. bila je res nekaj posebnega.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatargrace brown
bookstore ownerbookstore owner


Število prispevkov : 76
Reputation : 19
Join date : 28/10/2012
Kraj : port charles, la

ObjavljaNaslov sporočila: Re: stairs   Sre Jul 03, 2013 2:12 am


smitten 1
s pogledom je zaobjela njegov obraz, a ji je kar hitro postalo jasno, da je bila to napaka. ko je sledila njegovim potezam se je lahko namreč kar izgubila v temnih očeh, katerih nikoli ni znala zares razbrati ali pa še huje, lahko se je ustavila pri ustnicah in ob samem spominu na tisti poljub začutila vročična lica, ki jih je prekrila rdečica. toliko časa je preteklo odkar sta si bila nazadnje tako blizu in vendarle je bilo vse še vedno isto. še vedno jo je lahko v sekundi spravil iz tira, da je bila zmožna le zmedenega mrmranja in zardevanja ter se pri tem seveda počutila karseda neumno. ni dosti dajala na mnenja drugih, iz nje neznanega razloga pa ji je bilo vendarle pomembno kako nanjo gleda temnolasec. pa saj sploh nikoli nista imela bleščečega odnosa, bolj ali manj jo je zafrkaval in spravljal ob pamet, se šopiril kot kakšen pav, medtem ko je bila sama le nedolžno majhno dekletce, ki ni imelo pojma o pol stvareh, s katerimi jo je tako rad dražil, a ob enem je bil tako vznemirljiv in skrivnosten, da jo je nevidna sila vlekla proti njemu. »hej,« je jezno zagodrnjala in ga precej močno dregnila v ramo, čeprav je on to verjetno komajda občutil. »nisem več tista majhna deklica,« ga je potem zavrnila, saj ni ravno cenila njegovih pripomb o plesu. ni si želela, da bi nanjo gledal kot na tisto naivno, majhno šolarko, pa četudi je bila na nek način še vedno ravno to. sploh pa ni ravno kazala svoje zrelosti, ko je takole s prekrižanimi rokami užaljeno bolščala vanj, kot užaljen otrok. »oh ja, pa moraš biti res strah in trepet vseh,« se je potem zasmejala, saj si sama sploh ni mogla predstavljati, da bi se ga kdorkoli bal. morala bi vedeti, da v družbi svojih uslužbencev morda ni tako blag, a ga v drugačni luči niti ni znala videti.  zanjo je bil in bo verjetno tisti fant, za katerega ji nikoli ni bilo mar zaradi vsega hrupa okoli njega ali vseh punc, ki so vzdihovale za njim. ne, mar ji je bilo za fanta, ki ga je spoznala na dvorišču svoje hiše, fanta, ki jo je sicer vedno zafrkaval, a ji na koncu pokazal tudi nežno, razumevajočo plat, ki bi mu v tistem trenutku zaupala vse in ji je pod zvezdami tudi ukradel prvi poljub. ravno to je tudi moral privleči na plan in pri tem ni zdržala njegovega pogleda, lica so znova dobila tisti rožnati pridih, njemu verjetno še predobro znan. »bežno,« se je potem nekoliko nesmiselno zlagala, saj mu je njen obraz tako ali tako razkril vse. »in nikar si preveč ne laskaj – poljub je bil povsem povprečen,« je sprva želela hladnokrvno izreči še eno laž, pa je ta nekoliko klavrno propadla, saj sta verjetno oba vedela kako je bilo dejansko na stvari. zasmejala se je in skrila svoj obraz v dlani. kaj je sploh želel slišati? da ji je več kot samo zmešal glavo? da po tistem prekleto veliko časa ni bila zmožna razmišljati o ničemer drugem, medtem ko je on prav gotovo že naslednji dan isto počel z drugo. ni se želela še bolj osramotiti. »sicer pa ja, moja starša bi te ubila. tako ali tako sta bila mnenja, da imaš slab vpliv name,« ga je pomenljivo pogledala. gotovo sta se oba še predobro spominjala tiste steklenice alkohola, ki sta jo izpraznila tisti večer. »in imela sta prav. tudi jaz bi morala biti jezna nate, v mnogih pogledih si me le izkoristil,« namrščila se je proti njemu, a potem jo je potegnil k sebi in ko je zaslišala njegove besede, je jeza kar izpuhtela v zrak. tako ali tako nikoli ni bila jezna, ne zares in verjetno se je on tega še kako zavedal. »okej, okej,« se je zardela zasmejala v njegovem objemu, kjer se je počutila tako zelo varno. »dovolj o preteklosti, zdaj sva tukaj in žal mi je, ampak ta večer si znova obsojen na mojo družbo.« mu je poslala nekoliko bolj samozavesten nasmešek, medtem ko so njene oči že prečesavale okolico. »poglej, poglej, kaj pa imava tukaj?« z roko je pridržala steklenico vodke, ki jo je nekdo iz zabave očitno izgubil pri stopnicah, pa saj je gotovo ne bo nihče pogrešal. ni vedela od kod nenaden pogum in prav gotovo je bila to slaba ideja, pa je kljub temu spregovorila. »kaj praviš, da tokrat jaz napijem tebe?«


Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content


ObjavljaNaslov sporočila: Re: stairs   

Nazaj na vrh Go down
 

stairs

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ maybe together we can get somewhere :: silver log harbor-