KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.














the leading lady



the leading gentleman



best friendly connection



best family



best chemistry



honorary member



biggest ego



biggest sweetheart



should be a couple

idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share | 
 

 hawaii bar

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatarariadna o'shea
kindergarten teacherkindergarten teacher


Število prispevkov : 102
Reputation : 30
Join date : 02/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: hawaii bar   Pon Jun 03, 2013 2:15 am


_________________
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcolton parker
tv series producertv series producer


Število prispevkov : 85
Reputation : 44
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: hawaii bar   Pon Jun 24, 2013 10:03 am



isabelle smitten 1

naveličano je zaprl oči po nekaj minutnem strmenju v strop spalnice, na katerem so se nerazporejeno vrtinčile packe različnih odtenkov in oblik. lahko bi se označil za nekakšnega ljubitelja abstraktnosti, ampak vse skupaj je bila bolj posledica tega, da je nekoč letela po njegovi sobi steklenica viskija, ki je, še sam ne ve kako, pristala na stropu. in kasneje je, namesto, da bi se lotil beljenja, raje povzročil še nekaj dodatnih pack z različnimi odtenki črne, sive in kremno bele, ki so se odlično skladale z sicer monotono, a moderno opremo spalnice. enostavno tako je naneslo in čeprav se mu je sprva zdelo obupno, se je sčasoma privadil izgleda. mogoče tudi zaradi dejstva, da je sem pa tja slišal celo kakšno pohvalo na izgled njegove spalnice, ko je bila njegova postelja polna. prekleto, pojma ni imel, kje so dekleta imela med seksom čas gledati še okoli sebe. mogoče je bil samo on vedno tako zaposlen, da je pozabil na čas in prostor. glasno in globoko je zavzdihnil in zapel tistih nekaj gumbov na srajci, ki jih je dotedaj imel odpete in se počasi dvignil s postelje. vse kar mu je rojilo po glavi je bilo, kako primerno bi bilo spet doživeti tistih nekaj uric sprostitvenega seksa in potem zapustiti posteljo še predno bi se brhka lepotička poleg njega zbudila in začela z tistim tipičnim načrtovanjem prihodnosti, ki jo skupaj nikoli ne bosta doživela. ja, bil je prasec in tega se je zavedal tudi sam, medtem, ko to dejstvo ni ušlo tudi drugim. uspelo mu je zapeti še pas na kavbojkah predno je zapustil hišo in se počasi odpravil proti obali, namenjen v tisti ekskluzivni lokal na obali. pa ne toliko zaradi dejstva, da se dekleta tam sprehajajo naokoli še bolj razgaljene kot v mestu, kot toliko bolj zaradi izvrstnega vzdušja in enega najboljših viskijev, s katerim se je lahko pohvalil port charles. počasi se je sprehodil v bar in sedel na enega od nezasedenih stolov pri točilnem pultu. kot bi bilo že tako splošno znano, je pred njim po nekaj trenutkih stal kozarec napol poln viskija, z nekaj koščki ledu in vse kar je lahko storil, je bil čudovit nasmešek namenjen natakarici, ki mu je s svojo gesto že polepšala večer. obrnil se je na stolu in se z komolci naslonil na pult za seboj in se posvetil dogajanju v baru. glede na to, da je bil vikend, ni bilo ravno presenetljivo, da je bil precej poln, medtem, ko je njegovo pozornost pritegnila predvsem rjavolaska, ki je bila v precej tesnem objemu z nekim blondincem. poznal jo je prekleto dobro in čeprav je ni videl že precej časa, se ni pretirano spremenila. postala je samo…še bolj seksi, kakor se je spomnil od prej. in nič čudnega, da je toliko časa zdržal z njo in bil na koncu upravičeno prizadet, ko sta končala. čeprav tega ni pod nobenim pogojem nameraval priznati in povedati na glas. bila je isabella, brhka rjavolaska, ki mu je v času njegovega zadnjega letnika v srednji šoli, kot nič kaj nedolžna fazanka, zlezla pod kožo in ga povsem omrežila. in čeprav jo je na nek način sovražil, mu je ob njej še vedno srce bilo nekoliko pospešeno. bila je tista njegova prva prava ljubezen in v resnici to ni bilo nič čudnega…no ne bi bilo, če ne bi šlo za coltona parkerja. in čeprav ne bi smel sploh posvečati nobene pozornosti rjavolaski, si ni mogle kaj, da ne bi nekoliko od strani spremljal dogajanje. tip je vsekakor preveč silil v dekle in to je bila stvar, ki jo on sam nikoli ni odobraval. če je dekle reklo ne, oziroma dovolj očitno namignilo na to, da ji ni do tvoje družbe, potem se odstrani. spil je tekočino iz kozarca na dušek in stopil proti paru v kotu bara. prijel je svetlolasca za ramo in ga nič kaj nežno odrinil stran, ob tem pa isabelle prijel okoli pasu in jo potegnil bližje k sebi, »najbolje bo, da se pospraviš stran, če nočeš doživeti kakšnega bližjega srečanja z pestjo.« namenil je precej besen pogled tipu, pogleda isabelle pa se je raje zadržal, upajoč, da ga ne gleda preveč očitajoče, »sploh pa tale lepotička ni sama tu. spokaj.« tip se je nič kaj navdušen očitno vdal u usodo in se počasi odvlekel stran od njiju, medtem, ko je on v vsej tej drami nekako uspel temnolasko še vedno držati okoli pasu in jo stiskati tesno k sebi. počasi se je obrnil proti njej in jo premeril, »pozdravljena.« v njem je vsekakor ne glede na vse znala prebuditi drugo plat njega.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarisabella gerrardi
lawyerlawyer


Število prispevkov : 31
Reputation : 12
Join date : 02/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: hawaii bar   Čet Jun 27, 2013 11:57 pm

tag; colton. srcek

bil je že večer in ni bilo dvoma, kje in kako ga bo isabella nocoj preživela. vsekakor bo to v nekem klubu, na eni zabavi, ki so se nocoj odvijale po vsem mestu. sonce je že zdavnaj zašlo, kar je bilo to v zadnjih dnevih že nekoliko redkost in po mestu so se že začele prižigati lučke, ki so od daleč izgledale le kot drobne svetle pikice. zelo lepo, a v tem trenutku popolnoma nepomembno. vsaj za isabello, ki je sveže stuširana in zavita v kopalni plašč stala na balkonu in ogorek od pravkar pokajene cigarete ugasnila v steklenem pepelniku na manjši okrogli mizici. naredila je dolg zavzdih, ki bi znal precej spominjal na tistega, ki je bil nabit z olajšanostjo ali kot da bi ti nekaj težkega padlo dol z ramen. kakšno breme natančno bi njej ta hip lahko padlo dol, ni bilo znano, saj ji ta trenutek ni bilo prav nič hudega. pravzaprav se ne bi mogla imeti bolje, čeprav so ljudje na splošno hlepeli po več in skoraj nikoli niso bili zadovoljni s tistim kar so imeli. to je bilo že povsem človeško. in tudi isabella se ni pretirano razlikovala od ostale populacije. vedno je želela več in več, kar po svoje niti ni bilo nujno slabo. neke cilje in želja pa si v življenju le moral imeti, saj je le - ta prehitro lahko postalo pusto in dolgočasno. dolgočasja pa rjavolaska ni najbolje prenašala. postala je nemirna, zoprna in pasja za svojo okolico. tako se je nekako vedno potrudila, da se je zaposlila in ji je bil dolgčas ter z njim povezana brezvoljnost prizanesena, tako njej kot vsem ostalim, ki so bili ob njenem slabem razpoloženju deležnih pikrih opazk. presneto dobro je znala biti naporna, a ne nocoj in ne ta večer. kar prekipevala je od energije in vznesenosti, saj se je odpravljala ven, zabavat. odpravljala se je v preprost hawaii bar, vendar imeli so pestro izbiro koktajlov in to je bilo tisto, kar jo je vleklo tam. vendar hkrati, tam se je znašlo ljudi vseh vrst in družbenih slojev, nihče ni bil bolj ali manj pomemben, kar ji je bilo še posebej všeč. na živce so ji šli snobi z debelimi denarnicami, ki so mislila, da lahko vse dobijo. sicer je sama bila zaradi lastne slave tudi dobro preskrbljena z denarjem, vendar ni spadala v tak krog ljudi, vsaj tako je prepričevala samo sebe. no, ja nekako ji je bilo vseeno, dokler se ni našel kdo, ki se mu je zdelo, da je fino najedati. sicer pa si je bil kasneje povsem sam kriv, ker se je spravil nanjo. počasi je bil čas, da se spravi iz kopalnega plašča in se obleče v kaj bolj primernega. stopila je iz balkona v notranjost temnega stanovanja in vrata skrbno zaprla za seboj. v manj kot eni uri je bila urejena kot iz škatlice. v kratki oblekici in zraven še obvezne visoke pete, speta pričeska in ličila. prepričana je bila, da bi se lahko kosala tudi s kakšno zvezdnico, saj ni izgledala prav nič slabše kot katerakoli izmed tistih žensk, ki se jih je dalo gledati na velikih platnih in malih ekranih. pravzaprav bi italijanka dala roko v ogenj v prepričanju, da se ne samo ona in prav vsaka ženska lahko kosa z zvezdnicami. med njimi ni bilo kakšne bistvene razlike, le one so si našle poklic s katerim so postale znane skorajda po vsem svetu. sicer je bil tudi njen sloves velik, vendar ne na takšen način. hitro je s taksijem prispela do bara ter za točenim pultom in prav nič je ni motilo, da je sama in da se ni z nikomer zmenila. tudi sama si je znala narediti povsem dobro zabavo in si najti družbo za tisto noč. plesišče jo je z vso močjo vabilo, a se je temu še malo uprla in se raje rahlo pozibajoč v bokih ob trenutnem komadu, do šanka in si naročila dvojno vodko. kmalu se je že z nekom zapletla v klepet in po treh ali štirih takšnih vodkah je s svojim novim znancem plesala prav na sredini plesišča. sicer je bil zelo privlačen, a ni imel kakšnega pretiranega občutka za ritem ali ples, hkrati pa je imela občutek, da je preprosto preveč naenkrat silil vanjo. pa saj ponavadi niti ni imela proti le… ah, kakor da je bilo pomembno, preprosto je odmaknila te misli, vendar pa očitno nekdo drug ni bil enakega mnenja, saj je njenega novega znanca, prav grdo povlekel stran. zaradi količine alkohola v sebi, je potrebovala minuto, da se je sploh zavedala kaj se dogaja, nato pa v hipu prepoznala osebo, ki je povzročila, da je ostala brez lesenega soplesalca. »colton parker,« je dejala v pozdrav ter se narahlo nasmehnila. če bi bila trezna, se ji definitivno ne bi dalo ukvarjati z njem – z človekom, ki je bil glavni faktor, da je postala takšna kakor je danes. bil je katalizator vsega, on je preprosto sprožil vse skupaj v njej in potiho ga je sovražila. in hkrati vedela, da njeno srce nikoli ne bo pripadalo drugem v tej meri, kakor je pripadalo njemu. pa kljub temu. »oh, s kom pa sem? s teboj morda? mislim, da to nisem že nekaj let« je dejala ter ob tem narahlo nagnila glavo ter se zazrla direktno v njegove oči. zopet ji je čez obraz šinil nasmešek ob pozdravu. »si nisi mogel izmisliti boljšega pozdrava?« je zamrmrala ter ko jo je stisnil k sebi, je privila svoje telo ob njegovega, z rokami zaobjela njegov obraz ter njune ustnice združila v poljub, zgolj da bi mu dokazala kaj je pravi pozdrav, hkrati pa dokazala sami sebi, da colton parker preprosto ni več pod njeno kožo – pa čeprav je bilo jasno, da bo vedno ostal tam.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcolton parker
tv series producertv series producer


Število prispevkov : 85
Reputation : 44
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: hawaii bar   Pet Jul 05, 2013 7:43 am



isabella smitten 1

zavedal se je, da je znala isabella v njim prebuditi občutke za katere je vedno skrival, da so tam, da obstajajo. vedno je skušal dajati navzven nekakšen občutek močnega, brezčustvenega tipa, česar pa mu v njeni prisotnosti ni uspelo realizirati. stvar je bila v tem, da je bila temnolasa američanka, italijanskih korenin, verjetno edino dekle na celem svetu, ki mu je kdajkoli dokončno zlezlo pod kožo in tam tudi ostalo. kar je z drugimi besedami pomenilo, je bila edina v katero je bil kdajkoli dejansko zaljubljen. ampak tega on, colton parker, nebi priznal pod nobenim pogojem na glas, edina, ki je kdajkoli to slišala od njega je bila ona, pa še ona je to na koncu izkoristila za to, da mu je zlomila srce na tisoče koščkov. dlani, ki je počivala na njenem hrbtu ni spustil ob njenem komentarju, čeprav se mu je to skoraj zdelo na mestu. nekako zdelo se je, da je tam kjer bi morala biti in ob pogledu nanjo mu je bilo skoraj žal, da se je stvar med njima kdajkoli končala. »ne bova o tem,« je z nekaj enostavnimi besedami zaključil debato o njuni zvezi, ki se je precej klavrno končala, ob tem pa ji namenil očitajoč pogled, s katerim ji je hotel samo dopovedati, da je bila ravno toliko kriva za propad tistega kar sta imela, kakor je bil on. že res, da ni pretirano dolgo časa čakal, ko je odšel k drugi, ampak vse skupaj je bilo samo celjenje ran, ko mu je prikupna fazanka zlomila srce. njemu, večnemu zapeljivcu in tako imenovani casanovi. in on je prizadel njo, to je videl vsakokrat, ko sta se po tistem še srečala in jo je imel možnost pogledati v oči. ampak nihče od njiju ni bil toliko, da bi to priznal. oba sta skrivala pred ostalimi resnico in se tolažila s tem, da se je pač končalo, jima pač ni bilo usojeno. kdo pa je verjel, da srednješolska ljubezen lahko traja. ljubezen? ja v tem primeru je to bila, četudi mogoče za trenutke malce za lase privlečena. namuznjenega izraza na njegovem obrazu ni mogla spregledati, »tebi tako ali tako nikoli ni nič všeč kar storim.« a tega ni mislil zares. dobro je vedel, da se je še vedno spominjala kako ji je dobesedno dvoril, da je pristala na tisti prvi zmenek z njim. takrat je storil toliko stvari, za katere je vedel, da jih za druga dekleta nikoli nebi. in ravno tako se ne bi umaknil nobenemu dekletu, ki bi mu bila pripravljena dobrodošlico izkazati z takšnim poljubom, kot je to ravnokar storila isabella. ampak ko so se njune ustnice združile, je v njem prebudila toliko občutkov, da je že težko stal pri miru. in še predno bi se kateremu od njiju uspelo odmakniti je svoje roke ovil tesno okoli njenega pasu in jo potegnil bližje k sebi, v tesen in topel objem, v katerega je vedno tako dobro sodila. ampak čez trenutek ga je lahko slišala zajavkati, ko se je odmaknil nekaj centimetrov stran in takoj nato tudi izpustil, »ne delaj mi tega isabella.« njegove besede so na nek način zvenele kakor prošnja, a iz drugega zornega kota so jo klicale kakor povabilo, da to stori znova in poteši njegove želje po njej. »dobro veš, kako se konča med nama vsakokrat. in po pravici povedano nimam več vaz, ki bi jih lahko ti zjutraj zmetala ob steno,« je globoko zavzdihnil, jo prijel za roko in jo za seboj potegnil k točilnem pultu. četudi se je tako otepal njene bližine ker mu je prebujala spomine, je ni imel nobenega namena kar tako spustiti od sebe. in če se je še nekaj trenutkov nazaj v njem nekaj zlomilo, je po dveh požirkih viskija, isabella lahko zrla v samozavestnega in trdnega coltona, kakršnega so poznali vsi. vsi razen nje, ki je videla tudi njegovo drugo plat. »torej, si že srečno poročena? otrok na poti?« jo je vprašal, kakor se ne bi videla kakšnih deset let, pa se je še vseeno dobro spominjal njune zadnje noči, ki sta jo preživela dobro leto in pol nazaj na njegovi jadrnici v laguni. takrat, ko je ostal brez vaze na mizi in brez računalnika, ki je letel v njenem besu preko krova.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarisabella gerrardi
lawyerlawyer


Število prispevkov : 31
Reputation : 12
Join date : 02/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: hawaii bar   Pet Jul 05, 2013 9:11 am

tag; colton. srcek

»oh, zakaj pa ne parker?« je dejala ter ob tem narahlo našobila ustnice, zožila oči ter malce nagnila glavo na stran, ob tem pa naredila še manjši korak proti njemu. on jo je naučil tega. kako igrati popolno prasico, kako pokazati, da ji ni prav nič mar, kako skriti svoje občutke in kako izignorirati svoja čustva. prav vse to je pobrala od njega in še kako dobro postavila temelje pri sebi – in sedaj je njegovo lastno obnašanje, lahko uporabila proti njemu. kdo ve, kaj vse bi bilo, če bi ji v preteklosti kdaj večkrat povedal, kako jo ima rad, si večkrat vzel čas zanjo, kakor za prijatelje, v bistvu ravnal z njo, tako kot se z dekletom spodobi. vendar seveda ne, bil je colton parker in vedno je bilo pod njegovo častjo, da se obnaša v družbi do nje kakorkoli drugače kakor do drugih. takrat je delovala… kakor še ena izmed vseh ostalih. in sedaj mu je vračala vse z dvojno mero, ker je vedela, kje ga boli. ker je vedela, kako ga lahko prizadene in ker se je zavedala, da je zaradi njega bilo njeno srce ena sama ogromna luknja. »te slučajno zaboli? ko se spominjaš najinih večerov ter se zaveš, da bi bilo le nekaj besed potrebnih, da bi me obdržal? da bi me kdaj pred prijatelji preprosto tako…« je dejala ter ga ob tem potegnila nekako bližje k sebi, ob tem mu pa kljubovalno zrla v oči. » …objel in rekel pred vsemi, da me imaš rad? ne pa da si me pustil, da sem hodila za teboj, kakor da sem le še ena izmed mnogih? da bi kdaj rekel, da je to tvoje dekle in jo imaš rad, da bi zanjo storil vse? veš kaj vse bi bilo drugače? vendar, sedaj boli kajne?« je dejala ter položila roko na njegove prsi, tam kjer je čutila bitje srca – tistega, ki ji ga ne glede na vse, nikoli zares ni bil sposoben podariti. »tu notri boli,« tokrat vse skupaj ni ovila v vprašanje pač pa preprosto kljubovalno zrla vanj ter to dejala kakor trditev, ki je ni mogel ovreči – vedela je, kako je, še predobro je vedela. prekleto, saj je tudi njo bolelo, le naučila se je skrivati, celo pred njim samim, pred njim, ki ji je nekoč pomenil cel svet. »hm,« je dejala ob tem ter se narahlo namuznila, ko je premišljevala o njegovih besedah. »morda bi našla kakšno malenkost, ki mi je bila všeč. na primer to, da si me naučil, kako spretno skrivati čustva, kako biti več od drugih, kako prizadeti ljudi le z besedami,… tega si me naučil in morda, si lahko vsaj to šteješ v dobro. navsezadnje, drugače dvomim, da bi prilezla do odvetniškega poklica« je ob tem ukrivila ustnice v nasmešek, kakor da je bila zadovoljna ob vsem tem, pa čeprav je vedela, da ko bo prišla domov, bo le planila v jok, iz katerega se ne bo zvlekla celo noč. stiskala bo blazino k sebi, katera bo zjutraj vsa črna od ličil, vendar edino tako, je spustila čustvom na plan, navsezadnje, vsak stik z njim je bil tako prekleto težak, kljub temu, da tega ni pokazala in tudi ni nameravala. svoje hladne maske ni bila pripravljena odvreči prav za nikogar. ko se je odmaknil od nje, je za razliko od njega, se ji na obrazu pozibaval nasmešek in ob njegovih besedah je najprej narahlo nagnila glavo ob stran, nato se pa približala njegovemu ušesu, da mu je lahko besede šepetala nanj; »česa?« je dejala z mehkim glasom, ob tem pa narahlo zdrsela z roko po njegovem trebuhu navzdol, čez pas in celo do nevarne točke. »tega?« je dejala ter ob tem se ji je na obraz zarisal nasmešek, katerega ni mogel videti, navsezadnje je besede še naprej šepetala na njegovo uho. znala ga je spraviti ob pamet, tega se je še sedaj zavedala. z ustnicami se je nato približala njegovemu vratu ter ga poljubila. »ali tega?« je še dejala, nato pa zopet vzpostavila stik z njegovimi očmi, nato pa ji je pogled zdrsel k njegovim ustnicam. »ali pa tega?« je še dodala ter mu ob tem pritisnila še poljub na ustnice. igrala je njegovo igro, to je bilo vse. v kateri se je le še malo bolj izurila. »lahko greva v hotel, tam bo sigurno kakšna. denar za poravnati škodo pa tako ali tako imaš, tako da pomojem niti ne bi smel biti problem vse skupaj, ali pač?« je skomignila z rameni ter dvignila pogled proti njem. noč z njim? zakaj pa ne. tako ali tako je bila nekoč se pripravljena za vedno zbujati ob njem, vsako jutro, vsak dan in ne glede na vse, ji je pomenilo mnogo več kot si je hotela priznati, če je noč lahko preživela z njim. narahlo je zavzdihnila, ko je morala do pulta ter se je njena igrica, ki ji je postala tako zelo všeč v hipu končala. sedla je na barski stolček, prekrižala noge ter se zazrla vanj, ob njegovih besedah pa zasmejala. »oh, seveda, tip je milijarder, živiva v najlepši oziroma v največji vili v port charlesu, imava tri otroke, četrti je na poti« je dejala z neprikritim sarkazmom, ob tem pa privzdignila obrvi, ko je zrla vanj, brez nasmeška. »pač, lahko bi bilo tako, vendar najbrž oba veva, kakšna je zares zadeva. kako je z tabo sploh spraševala ne bom, tako ali tako že poznam odgovor,« je zamrmrala ter se ob tem obrnila k natakarju in naročila kozarec tekile.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcolton parker
tv series producertv series producer


Število prispevkov : 85
Reputation : 44
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: hawaii bar   Sob Jul 06, 2013 8:42 am



isabella smitten 1

»ker sem rekel, da pač ne,« jo je mirno zavrnil in s pogledom odtaval nekam preko njene rame, nekam proti obali kjer se je nadobudna mladina podila okoli velikega kresa, ki so ga zakurili ob morju. dobro se je naučila skozi leta, kako naj uporabi svoja čustva proti njemu in ga zbije še bolj, kot ti je to uspelo toliko let nazaj. in če bi bilo kolikor toliko njega samega v njeni bližini, bi povsem brez čustev odkorakal stran ali pa se zgolj posmehnil njenim besedam. tako pa so ga zadele v dno srca, tja, kjer je ves ta čas stiskal v sebi, da do temperamentne italijanke še vedno nekaj čuti. »ne omenjaj kaj sem počel pred prijatelji isabella, resno,« jo je opozoril in v kretnji dvignil roko, kot bi jo hotel zgolj z le-to utišati in jo pripraviti do tega, da mu neha v obraz metati vseh tistih očitkov, katerih bi moral biti od nje tako ali tako že navajen. resnično mu je pomenila več kot katerokoli drugo dekle, več kot mnogo deklet na drugi strani skupaj, ampak tega nikoli ni znal zares pokazati. »samo utihni mi. deležna si bila toliko moje pozornosti kot nobena pred tabo in nobena za teboj,« je počasi izgubljal potrpljenje. splošno znano je bilo, da ni znal izražati svojih čustev, sploh pa se je tega dobro zavedal sam. in še večji problem je nastal, če mu je bilo dekle tako ljubo, kot mu je bila takrat temnolaska. »nikoli nisem rekel, da te nimam rad, še prevečkrat sem ti povedal, da te imam, očitno nisi poslušala. in nihče te ni pustil stopicljati nekje zadaj, nikoli nisi bila samo ena izmed mnogih, nikoli isabella,« zven njegovega glasu je vedno bolj dobival na glasnosti in ostrini in verjetno je to lahko začutila tudi ona, ko se je mogoče za trenutek celo odmaknila korak nazaj. a ni mislil grdo, samo upal je, da bo končno, po vseh teh letih dojela, da je bila zanj vedno nekaj posebnega. že takrat, ko je bila samo neizkušena in naivna srednješolka in je bilo njuno prvo srečanje samo posledica stave z prijatelji. po tistem pa mu je tako zlezla pod kožo, da je zavoljo nje prenesel celo vsa tista zbadanja, da se njegovo srce topi in da ni več stari colton parker, kakršnega so poznali. prijel je njeno roko, ki se je ustavila na njegovih prsih in izrabil priložnost, da jo je potegnil bližje k sebi. naslednje besede so bile zgolj šepet v njeno uho, dovolj glasne, da jih je slišala samo ona in nihče drug, »kakor si ti prizadela mene z dejanji? ob tem moje besede izgubijo na ostrini se ti ne zdi? ampak draga, če ti je luke tistega večera tako polepšal življenje, potem me veseli, da nisi izgubljala časa z menoj.« to, da je šla tistega večera v posteljo z njegovim najboljšim prijateljem in soigralcem pri lacrosu, ga je prizadelo še bolj kot vse ostalo kar sta dala skozi. »hm, ti tudi?« se je namuznil, ko mu je omenila svoj poklic. slišal je, da je zaplavala v te vode in zgolj upal, da je slišal narobe. najprej rosemarie, zdaj še ona. »in za kaj me boš tožila ti?« namrdnjeno se je obrnil proti njej in zavil z očmi. tega sicer ni pričakoval, ampak slej ko prej bo tudi ona našla kaj, da ga bo spravila na sodišče. vsak, ki je bil toliko pokvarjen kot ona, je znal to. ni si mogel kaj, da ni zaprl oči, ko je njena dlan polzela preko njegovega telesa, ko so njene ustnice obregnile ob ušesno mečico, poljubile njegov vrat in se polastile njegovih ustnic. že se je tudi njegova dlan prijela njenega vratu in vsak bi pričakoval, da jo bo potegnil bližje v svoj objem, on pa jo je v presenečenju odrinil stran, »tega ne bom s teboj počel več ella, toliko se imam rad, da se ne bom ubijal s tem.« nalašč je uporabil nadimek s katerim jo je naslavljal, ko ji je hotel povedati kaj lepega takrat, ko sta bila še skupaj. lahko bi si lagal in zanikal, da se je znova želel polastiti njenega telesa, ampak zadrževal se je. zavoljo svojih in njenih čustev. vse kar bi dosegla, bi bil jutranji prepir in nič drugega. »ne pozabi, da sem bil poročen dvakrat več kot ti, torej mi ne očitaj neresnosti,« jo je zavrnil in ob tem previdno premeril njen obraz in zdrsnil ob tem še po njenem slokem telesu. »in glede na to kako izgledaš me resnično čuti, da v resnici še nisi ujela kakšnega milijarderja, katerega opevaš v svojih besedah.« in samo upal je lahko, da ni začutila trohice ljubosumja v njegovih besedah, katerega je za trenutek vzbudila z svojimi besedami. samo predstavljal si je lahko kako bi reagiral, če bi na poti naletel nanjo in njenega izbranca. verjetno revež ne bi bil deležen ravno lepih besed.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarisabella gerrardi
lawyerlawyer


Število prispevkov : 31
Reputation : 12
Join date : 02/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: hawaii bar   Pon Jul 08, 2013 5:18 am

tag; colton. srcek

»minilo me je upoštevanje tvojih želja, colton parker,« je dejala ter ob tem narahlo privzdignila obrvi, da bi mu dala vedeti, da nima nobenega posebnega interesa igrati tako, kot si je on zaželel. bila je brezglavo zaljubljena vanj nekoč, bila je njegova marioneta, vendar te časi so minili. in za to je poskrbel on sam, ker preprosto ni znal igrati po pravih strunah, pač pa je počel to tako kot je bilo všeč njemu. tega se pa že dolgo ni več šla, potlačila je čustva vase, namesto tega pa na dan privlekla to hladnokrvno prasico, ki preprosto ni več zmogla iskrenega nasmeha, kakor ga je nekoč. »pa bom. da se zaveš, da nisem kriva jaz. oziroma ne le jaz« je uporno zrla vanj ter ob tem stisnila zobe skupaj. »zelo grozno je bilo, ko so te zbadali zaradi mene, kajne? zato si hotel poudariti, da ti ni toliko do dekleta ter se v družbi do mene obnašal tako kot si se, kajne? daj mi povej, vedno sem hotela to vedeti… kaj je bolj bolelo? to, kar sem ti jaz naredila ali to, da oni niso mogli preboleti najine zveze ko sva bila skupaj?« drezala je v osje gnezdo, tega se je pošteno zavedala. vendar iskreno, ni ji8 bilo mar. v primerjavi s tem, kaj je ona postala zaradi njega, je bila to povsem druga pesem. »oh ja, očitno si si pozornost pošteno narobe razložil,« je ob tem narahlo našobila ustnice ter pokimala z glavo, da bi le poudarila sarkazem, s katerim so bile izrečene besede. že res, da so bili trenutki – katerih, kljub temu, da tega ni hotela priznati – ni bilo malo, ko se je imela z njim lepo. ko je ležala zvečer v kavču, v njegovem naročju ter sta gledala tiste pocukrane komedije, vendar z njem je preprosto imelo vse smisel. in ko sta včasih zvečer ležala v travi, ko preprosto nista imela boljšega dela ter štela zvezde ob tem mu je pa preprosto tako rada kradla poljube. najlepši dnevi v njenem življenju, ki pa jih je bilo že zdavnaj konec – in s tem se je sprijaznila, kdaj že. »kdaj si pa rekel, da me ljubiš?« je v hipu prekinila njegovo govoričenje ter se trmasto zazrla vanj. ja, ja, ona je tudi imela rada hm, svoj poklic ter ostale stvari, tako da pravzaprav to, da jo je imel rad niti ni povedalo veliko, lahko jo je imel rad tako kot je imela ona rada katero stvar. s tem se res ni mogel braniti. »rad si lahko imel tudi vse ostale, ne izgovarjaj se in nikar si ne zatiskaj oči – nikoli me nisi postavljal v ospredje pred svojimi prijatelji, zakaj nisva iskrena, če že govoriva o tem?« je dejala ter zopet privzdignila obrvi ter prekrižala roke na prsih. ustnice so se ji ukrivile v manjši nasmešek, ko jo je tako potegnil k sebi, vendar očesnega stika še vedno ni odmaknila, tako je bilo preprosto najlepše kljubovati človeku. »če ti ni še nihče povedal – včasih besede bolj bolijo kot dejanja, celo bolj kot udarec. in vsa dejanja so bila posledica tvojih besed. če njih ne bi bilo, na vse skupaj niti pomislila ne bi,« pritiskanje na tujo vest je bilo njeno najboljše orožje in iskreno, v tistem trenutku niti ni hotela vedeti, kaj točno se coltonu plete po glavi. navsezadnje, bilo ji je jasno, da marsikaj od tega, kar je prej izrekla, zna pošteno boleti in definitivno ni hotela biti na njegovem mestu. čeprav je igrala, da ji ni bilo mar, se ji je srce vedno znova zlomilo na koščke ob vsaki novi besedi ali dejanju. »kar se pa tistega – kako mu je že ime? luke? no, njega tiče, pa je bil iskreno le najboljši udarec, ki sem ti ga takrat lahko zadala« je odgovorila povsem iskreno ter skomignila z rameni. in očitno je še kako delovalo. »zaenkrat nimam nobenega posebnega razloga ali volje tebe gledati na sodišču« je kratek in jedrnat odgovor pospremila s skomigom ramen. vedela je sicer, da je vse skupaj šala, vendar kljub temu. ko se je preprosto predal pri njeni igrici, se je nasmehnila.»morda je bil ravno to problem, colton. ker si se imel preveč rad,« je dejala ter narahlo skomignila z rameni, češ da se je okoli tega tako ali tako že sprijaznila z usodo in da se z njem niti ne namerava več ukvarjati, pa čeprav ni minil dan, da ne bi pomislila nanj. »ker sta bila ta dva zakona produkt velike resnosti, kajne?« se ni mogla upreti, da ob tem ni planila v smeh. bog, kako jo je znal nasmejati, če je hotel. vedela je zgodbo o obeh porokah, še predobro. prva produkt pijanosti, tipična poroka v vegasu in z drugo je hotel prvo izbrisati in dobiti na denarju. celotna umetnost. in v tem ji res si res ni mogel pripisovati blazne zvestobe. »morda še pride čas, saj veš, imam malce visoke standarde kar se zvez tiče, po tem kaj si mi naredil« je o vsem skupaj govorila povsem hladno ter mu za nameček dodala še nasmešek na koncu, da bi ja dokazala, kako ji ni bilo mar. ko je natakar prinesel tekilo, se je zahvalila, nato pa zasukala proti coltonu. »mi jo boš pomagal spiti?« je zamrmrala ter ob tem prijela v roke limono ter kozarec in pomignila proti njemu. sol na njegov vrat in rezino limone v njegova usta – igrica, katera je z njim delovala tako zelo zabavna.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcolton parker
tv series producertv series producer


Število prispevkov : 85
Reputation : 44
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: hawaii bar   Tor Jul 09, 2013 12:13 am



isabella smitten 1

naveličano se je namuznil in pogled obrnil stran od njenega obraza. kot, da ni bilo dovolj, da se je že tako počutil krivega za to, kar se je zgodilo z njima, sedaj mu je nameravala pod nos metati še to, da se je ona spremenila zaradi njega. da je postala brezsrčna prasica zato, ker ji ni rekel, da jo ljubi, zaradi tega, ker sam ni znal kazati čustev in jih deliti s preostalim svetom? prekleto, pa kaj bodo še vse našle, da ga bodo okrivile? prijel jo je za ramena in jo obrnil tako, da ni mogla gledati drugam, kakor samo v njegov obraz, »prekleto, če ne boš končno utihnila isabella,« jo je skušal utišati, »nikoli ti nisem dejal, da si za vse kriva ti. prevzel sem svoj del krivde že takrat, ti moram to še naprej ponavljati? da bo tvoja visokost zadovoljna?« dovolj je imel praznih obtožb, čeprav se je zavedal, da je krivda večinsko na njegovi strani, ona je samo pristavila svoj kotliček, ko mu je zasadila nož globoko v hrbet tistega večera, ko se je valjala po lukovi postelji. ampak to bi ji lahko odpustil, medtem, ko njemu ni mogel. prizadejal ji je hudega, vse kar je storila je bilo, da mu je vrnila, tega ji ni mogel zameriti. zavzdihnil je in spustil svoje roke iz njenih ramen, »še predno sva začela so ti povedali, da nisem tak kot drugi.« ostali bi jo verjetno zasipali z pozornostjo, malimi darilci, rožami, romantičnimi izleti, kakor si je v resnici tudi zaslužila. ampak on ni bil tak, ni znal biti tak. ni mu ušel sarkazem v njenih besedah, niti si ni narobe razlagal njenih kretenj, ko ga je pogledala z tistim naveličanim pogledom. dobro no, zavedal se je, da je zajebal vse kar je bilo v povezavi z njima, ampak po vseh teh letih bi tudi to lahko že prebolela. njej sami se je opravičil ravno tolikokrat, kot vsem ostalim dekletom skupaj ne in to je že moralo nekaj pomeniti. ampak več kot očitno še vedno ni doumela kako deluje ta njegov odnos in to ju je še kako teplo. »vredu, vredu prekleto. pač ne znam pokazati človeku kaj čutim, me boš sedaj obsojala zaradi tega? tudi ti nisi tako zelo drugačna, ko sva že pri tem,« ji ni ostal dolžan, čeprav je imel na rezervi še veliko hujše očitke in bolj ostre besede, pa jo je vseeno jemal nekoliko z rezervo. ni si želel izkopati še večjega jarka, kakor ga je že imel pri njej in, če se ne bi več zadrževal, bi situacijo lahko samo konkretno poslabšal. »ja?« jo je vprašujoče pogledal, »in kaj sem ti rekel tako groznega, da si me morala prevarati z enim mojih najboljših prijateljev?« počasi je imel vsega dovolj. če je mislila, da mu lahko vse reče, se je pošteno zmotila. tudi njegovo potrpljenje zanjo je imelo nekje konec. in že tako je bila deležna veliko večjega kakor, bi ga bila večina. »jaz sem vsaj počakal, da sva šla narazen, predno sem v posteljo spravil olivio,« je brezbrižno dodal, »saj bi še katero drugo, ampak resnično, ni mi ravno do tega, da bi podrl moškega – z ženskami ti tako ali tako ne znese biti v istem prostoru.« s tem je seveda ciljal na obsežen spekter pripadnikov moškega spola, ki so se smukali okoli nje, v njenih prijateljskih, ali malo manj prijateljskih krogih. enostavno, večkrat jo je bilo moč zapaziti v družbi moških, kot pa žensk. nič presenetljivega drugače, glede na to, da bi bila slej ko prej vsaka ljubosumna na njen karakter, na njen izgled, na njeno celotno podobo, ki se mu je včasih zvečer še vedno smukala po glavi, čeprav tega v resnici ni želel. samo enostavno, bila je tam. »večje kot si jo ti kdajkoli pokazala,« se je namuznil in se s komolcem naslonil na bar za njim, medtem, ko je ona stopila poleg njega. dobro, tako vsaj ne bo opazila vseh pogledov, s katerimi je prečesaval njeno postavo, njen obraz. dvomeče je pogledal proti tekili, ki jo je natakar postavil na mizo, »resnično misliš popiti celo steklenico?« četudi so bili tista generacija, ki so že znali žurati, je bila cela steklenica tekile še vedno malce pretiran zalogaj. »in potem, ko jo bo zmanjkalo,« je stopil bližje k njej, »ne boš več vedela za kaj se gre,« dlani je položil na njene boke in jo potegnil bližje k sebi, »in jaz te bom gentleman, odnesel v tvojo posteljo, te pokril za lahko noč,« se je počasi približal njenemu obraz, »naslednjega jutra pa me boš obtožila, da sem te podr? tako to gre?« svoje ustnice je približal njenemu vratu, počasi in z užitkom iz njega polizal sol, iz njene roke vzel kozarec ter ga nagnil, da je tekočina stekla po njegovem grlu, na koncu pa ugriznil še v limono, ki jo je držala v rokah tako, da je mimogrede z ustnicami obregnil še ob njene prste. »na tole bi se lahko navadil,« šarmanten nasmešek v njeno smer, medtem, ko so njegove roke še vedno počivale na njenih bokih in jo držale tesno ob njegovem napetem telesu.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarisabella gerrardi
lawyerlawyer


Število prispevkov : 31
Reputation : 12
Join date : 02/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: hawaii bar   Tor Jul 09, 2013 1:29 am

tag; colton. srcek

»prisili me,« je zamrmrala ter se mu ob tem tudi nevarno približala, nato se pa zasmejala. tako smešno je bilo, ko je bilo njej v bistvu vseeno, njemu pa ne. tako nenavadno, preprosto ni bila vajena tega. ko sta bila skupaj, je bil on tisti, kateri je deloval, da mu je vseeno in ona tista, ki ji je bilo tako prekleto mar za vse skupaj. sedaj pa se je zadeva obrnila. smešno, kako hitro se je v bistvu lahko to zgodilo, ko na začetku niti približno nisi pričakoval takšnega razpleta, sedaj pa si imel pred seboj precejšno presenečenje. »hm, morda, bom premislila. saj veš, odvisno od moje volje,« je skomignila z rameni. počasi se je naveličala te teme in zares jo je počasi že začela dolgočasiti, tako da definitivno ne bi imela nič proti, če bi izustil še kaj pametnega, pa čeprav je vedela, da pričakuje že preveč, sploh od nekoga kot je colton parker. »in jaz sem rekla, da mi ni mar. saj nisem nikoli veliko zahtevala od tebe, kakor da bi mi kdaj povedal, kaj čutiš do mene. vsaj to. in mislila sem, da bi te lahko spremenila. vendar očitno je to pri tebi praktično nemogoče storiti« je skomignila z rameni, češ da se je že tako ali tako vdala v usodo, vendar nič kolikokrat je tako prejokala noči, še ko sta bila skupaj, ko se je zavedala, da ne bo naredila nobene spremembe. prekleto, kako zelo boleti je nekoč znalo vse skupaj. »zaradi tega se je najina zveza končala,« mu je to izrekla skozi stisnjene zobe ter se zazrla direktno v njegove oči. »in jaz sem postala takšna ravno zaradi tebe, vsega sem se naučila od tebe, to sem ti že razložila. jaz sem bila vsaj sposobna reči, da te ljubim, se spominjaš?« je dejala ter ob tem nagnila glavo na stran, v pričakovanju, kakšen izgovor bo sedaj privlekel na dan. ni ji mogel očitati, da ga ni ljubila ali mu to povedala, nikakor. še prevečkrat je to storila. »očitno ti že ni bil najboljši prijatelj, če je bil pripravljen iti z menoj v posteljo,« ga je postavila pred očitno dejstvo in ob tem dvignila obrvi. »in mislim, da sam veš. tako veliko zadev je bilo, da se je škoda poglabljati. vendar se spominjaš, kako sem sedela v sobi, ti pa z jayom v sobi? ko nisi vedel, da sem tam in te je on vztrajno provociral okoli mene? in si rekel, da si z menoj samo zato, da imaš nekoga, ki ti vse verjame? se še spomniš teh besed?« zazdelo se je, da je skozi njen obraz za hip spreletel izraz bolečine, katerega tam ni bilo pa že tako prekleto dolgo. vendar ob spominu na to, jo je zabolelo, kljub tisti hladni maski, kljub ledu, v katerega je hotela spraviti svoje srce. ne glede na vse, bile so besede, ki so jo še dan danes bolele – ne glede na to, kako se je prepričevala, da ni res, da pravzaprav do tega ne čuti prav ničesar več. zavila je z očmi ob njegovih naslednjih besedah. »in veš koliko jih je pristalo v moji postelji po tistem? resno colton, prej me vprašaj če me zanima« je narahlo zavzdihnila, da bi ja poudarila, kako nezanimivo je vse skupaj. »nisem jaz kriva, da sem boljša od njih,« je skomignila z rameni, kakor da je to najbolj očitno dejstvo – in iskreno, bilo je res, večinoma je niso prenesle v istem prostoru, razen če so bile nekatere prekleto nesamozavestne ženske, ki se ji tako ali tako niti nič reči niso upale. ostale pa so že po prvih nekaj sekundah rade začele vihati nos. hja, pa saj ni bila ona kriva, kaj pa so bile ljubosumne na vse živo, kar je bilo malce lepše od njih. ni se mogla upreti, da se ne bi glasno zasmejala ob njegovih naslednjih besedah. »oh seveda, zato sva pa skoraj eno leto skupaj preživela, kajne?« je dejala ter še vedno v smehu odkimala z glavo. do tistega, ko se je odločila, da ne more biti več z njim, niti enkrat ni pomislila na to, da bi ga kakorkoli prevarala. »če hočem s teboj preživeti cel večer, kaj mi drugega preostane?« je skomignila z rameni, kakor da ni to najbolj očitno dejstvo, da kako drugače bo pa preživela še nadaljnjih nekaj ur ob njem, če je bilo to že v načrtu. uporniško mu je zrla v oči ter ustnice ukrivila v nasmešek, ko je roko ovil okoli njenih bokov ter jo privil k sebi, ob tem pa mu je prosto roko ovila okoli vratu. »morda, vendar ne verjamem ravno v tvojo zadevo z gentelmani« se je zasmejala, nato pa se ni mogla upreti, da ne bi v zadovoljstvo usločila hrbet, ko se je znebil soli iz njenega vratu. zopet se je nasmehnila ob tem, ko se je polastil še njene tekile, nato pa se z zadovoljstvom zazrla vanj. »in jaz bi ti pustila, da to počneš cel večer« je zamrmrala, nato pa se z obema rokama oklenila njegovega vratu, tako da mu je lahko v naslednjem trenutku skočila v objem ter tokrat ona noge ovila okoli njegovih bokov. vedela je, da jo bo obdržal v objemu, tega se ni bala. »ampak vseeno mislim, da se najde celo pametnejše delo« je dejala z nasmeškom na obrazu, z rokami zaobjela njegov obraz ter se v naslednjem trenutku strastno polastila njegovih ustnic.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcolton parker
tv series producertv series producer


Število prispevkov : 85
Reputation : 44
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: hawaii bar   Tor Jul 09, 2013 4:12 am



isabella smitten 1
keep it classy, never trashy, just a little bit nasty.

odkimal je in jo z dlanmi nežno odrinil od sebe, le toliko stran, da njen obraz ni bil v neposredni bližini njegovega in bi jo lahko z vsaki trenutkom mamljivosti poljubil. »v nič te ne bom silil,« jo je zavrnil in narahlo s prstom podrsal po njenem licu, na katerem se je rahlo svetila sled senčila, katerega je imela nanešenega na svojih očeh, »očitno čopiči še vedno niso tvoji najboljši prijatelji.« ob tem se je spomnil kako sta se nič kolikokrat smejala njenim, precej ubogim in patetičnim, poskusom, da na svoj obraz ličila nanese natančno in popolno v prvem poskusu. in ravno tolikokrat je tudi sedel nasproti nje na njeni postelji in ji z robčki brisal obraz, medtem, ko se je ona trudila z njegovim, ko sta se ob bednih poskusih sprostila in drug drugega napacala z vsemi možnimi barvami, ki sta jih našla na njeni toaletni mizici.  počasi je spustil dlan z njenega obraza, ko mu je namenila slednje besede, »oprosti ker ne govorim italijansko in ti lahko povem samo tako, prekleto dobro veš, da mi to nikoli ni šlo dobro od rok. dojemi že enkrat. in ja prav, sem kriv, srečna sedaj?« počasi je imel vsega dovolj. priznal je že tolikokrat, da je zajebal, da ni več mogel prešteti na prste obeh rok in ona mu še vedno ni verjela. ali pa to zanjo zgolj ni bilo dovolj in je hotela nekaj več. »naj se vržem predte na kolena in te prosim odpuščanja ker sem zajebal?« je vprašal dovolj glasno, da ga je lahko slišalo tudi nekaj bližnjih gostov v baru, ki so se namuznjeno obrnili proti njima. drame resnično ni mislil zganjati, ampak prisegel je lahko, da mu je temperamentna rjavolaska vedno bolj pila kri in jedla še tistih nekaj živcev, kar mu jih je ostalo zanjo. »stara si bila šestnajst let isabella,« jo je zavrnil, »kdo bi takrat resno razmišljal o besedah, ki jih je izrekel? očitno je ljubim te, resnično precenjena fraza.« je bilo vse skupaj resnično tisto kar si je mislil, ali je bilo vse skupaj zgolj zato, ker se je želel na nek način obvarovati pred vsem kar je med njima naredil narobe, oziroma kar je ona storila prav. potrebni sta bili samo dve besedi in bilo bi mnogo lepše, vsaj sodeč po njenih očitkih v tem trenutku. za trenutek je obstal brez besed. prekleto, je res slišala tiste besede? tiste, ki v resnici niso pomenile nič, bile so zgolj besede izrečene v napačnem trenutku. »nimam opravičila za to,« se je pokesal in sklonil pogled, »oprosti.« karkoli bi rekel drugega, vsak beden poskus opravičila bi bil zaman. tako z veseljem bi ji povedal, da v resnici ni mislil resno, ampak bilo je odveč, to je vedel tudi on sam. vse bi si, oziroma si je, razlagala po svoje in razumela tako kot si je želela ona. »bi mi verjela, da nisem mislil resno, da sem lagal?« je skomignil z rameni in se dvomeče zazrl vanjo. vedel je odgovor v naprej, zato se niti ni pretirano trudil s tem, da bi jo prepričal. »torej se boš sedaj hvalila s tem, koliko moških si spustila v  svoje hlačke samo zato, ker sem te prizadel?« jo je vprašal, še bolj začuden kot prej in vse skupaj pospremil z nekoliko posmehljivim nasmeškom, »patetično.« lahko bi dodal še kaj hujšega, ampak vedoč, da bi s tem odnos med njima samo še poslabšal, se je raje zadržal in ostal tiho, ter namesto besed raje srknil požirek viskija, ki je stal na pultu pred njim. odkimal je, »ne, ne delaj tega. jaz se ne bi hvalil s tem, da si z menoj preživela celo leto. mnogi te bodo označili za popolno trapo.« nasmešek na njegovem obrazu je bil neizogiben in v resnici je bil vesel, da je bil tam zaradi nje. toliko časa se že ni iskreno nasmehnil poleg nje, da je bil občutek prav sproščujoč. »čakaj,« jo je ustavil in zaigrano ušes približal njenim ustnicam, »ponovi ta del. cel večer želiš preživeti z mano? sem slišal prav? ker resnično isabella,« se je še bolj aktersko prijel za srce, »s temi besedami me boš spravila v grob.« glasen smeh se je izvil iz njega, ko je nogo dvignila in jo ovila okoli njegovega pasu. vse skupaj je izgledalo precej pokvarjeno, tudi zanju, ampak pritoževal se ni. niti besedice ni imel povedati čez to, nasmeh na njegovem obrazu je bil zadosten odgovor. odkimal je, »ne dragica, celo noč,« to je bil edini odgovor s katerim bi bil v tem trenutku zadovoljen. želel si jo je ravno toliko kot ona njega, čeprav sta oba vedela, da bo jutro katastrofalno. oklenil je svoje roke tesno okoli njenega ozkega telesa in jo potegnil še tesneje k sebi, če je bilo to sploh mogoče, »prekleto isabella.« nežno je ugriznil ob njeno ustnico in počasi odkorakal z njo stran od pulta, ven proti plaži, medtem, ko je mimogrede v svoje roke ujel steklenico tekile, ki jo je prej naročila. stran od ljudi, od radovednih pogledov, ko jo je pod umetno zasajenimi palmami položil na tla in se sklonil nadnjo, »to je napaka veš?« je vprašal in s tem opomnil bolj sebe kot njo, a vseeno nadaljeval s poljubi.  
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content


ObjavljaNaslov sporočila: Re: hawaii bar   

Nazaj na vrh Go down
 

hawaii bar

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ maybe together we can get somewhere :: silver log harbor-