KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.














the leading lady



the leading gentleman



best friendly connection



best family



best chemistry



honorary member



biggest ego



biggest sweetheart



should be a couple

idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share | 
 

 cove

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatarariadna o'shea
kindergarten teacherkindergarten teacher


Število prispevkov : 102
Reputation : 30
Join date : 02/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: cove   Pon Jun 03, 2013 2:11 am


_________________
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarmichael brooks
architectarchitect


Število prispevkov : 16
Reputation : 2
Join date : 16/06/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cove   Pon Jun 17, 2013 3:41 am

tagged;  LENORA LEROY

Pred uro in pol se je odpravil iz mesta malo bolj na samo, da bi lahko bil preprosto sam. Mogoče bi mu to tudi uspelo, če bi bila polnoč in bi bile plaže po večini prazne. Ampak na njegovo nesrečo je izbral dopoldansko uro, ko so vsi hiteli v morje, da se pozneje ne bi opekli pod vročim soncem. Povsod je slišal smeh mlajših otrok ter tečne starše, ki so se bali, da se bodo njihovi otroci udarili v kakšno komaj opazno skalo ali pa, da bodo utonili. Šel je tudi mimo tekmovanja za najboljši grad iz mivke. Bilo je glasno, zares glasno. Komaj je slišal svoje lastne misli in strašno ga je začela boleti glava. Zadnje čase je ves čas dobival migrene, a še ni uspel najti časa, da bi šel k doktorju. Komaj kje je našel čas in danes ga je očitno narobe zapravil.
Odpravil se je vzdolž obale in počasi je množica začela postajati redkejša in prišel je stran od vsega neznosnega šundra. Po nekaj minutah je bil že čisto sam in začel je iskati kotiček kjer ga noben ne bi motil. In seveda ga je našel, čeprav ne pretirano hitro.
Prišel je do manjšega zalivčka in iz treh straneh so ga obkrožale same ostre in visoke temne mokre skale. Valovi so pljuskali na peščeno obalo in bili poleg ptic edini znani vir zvoka. Michael je slekel svojo majico in hlače, spodaj pa je imel oblečene le do kolen segajoče kopalne hlače z zelenim potiskom. Iz ruzaka, ki ga je prinesel s seboj je vzel brisačo in jo pogrnil po tleh. Komaj se je zleknil, ko se je spomnil, da bo verjetno obžaloval, če ne uporabi kreme za sončenje zato je še to privlekel hitro na dan. Ko je s tem opravil, se je vlegel nazaj.
Ulegel se je na trebuh in začel brati knjigo. Redko je bral, ker pač resnično nikoli ni imel dovolj časa, saj je iz službe hodil pozno dom in v službo že zelo zgodaj. Primanjkovalo mu je spanca. Knjiga Igra Prestolov je počasi začela izgubljati svoj pomen. Črke so postajale motne in besede nerazločne. Michael je začel zehati in mižikati z očmi, da ne bi zaspal. Ampak, če živiš tako kot Michael, te spanec velikokrat ulovi. Kmalu ni zdržal več in glava mu je padla naprej na roke in zaprl je oči. Ob zvoku narave je zaspal in verjetno se noben ne bi čudil, če bi zaradi take utrujenosti tudi smrčal.


Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarlenora leroy
theatre actresstheatre actress


Število prispevkov : 13
Reputation : 1
Join date : 14/06/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cove   Pon Jun 17, 2013 6:50 am

tag: michael smitten 3
note: what can i say? :p
če bi zahajala samo v gledališče in fine restavracije ali pa bi celoten čas, ko bi imela prosto, doma bedela za računalnikom, brala knjige in gledala revije ali pa kar filme in serije? kaj bi se zgodilo? tega še sama ne vem, vendar ne bi bilo zdravo, to je že prvi razlog. preko interneta si je ogledala zemljevid port charlesa in po njem potovala z miško, ki je bila vgrajena v računalnik. ''ah, to bo pravo.'' ugasnila je računalnik in se že v mislih sprehodila po čudoviti peščeni obali, zaradi katere bi jo tudi skozi čevlje peklo - sonce se ni nikoli usmililo ne ljudi, da jih ne bi opeklo, kaj šele rjavega peska. pograbila je neko manjšo torbo, v katero je zatlačila rožnato brisačo in kopalke (za vsak slučaj, če bi bile nujno potrebne) in rezervna oblačila. vse skupaj je komaj zatlačila vse do zadnjega predala, kamor je sodil še telefon. sončna očala si je zataknila v majico in že so jo vse poti odnesle na sončen del kraja - obalo, najlepši obmorski kraj na svetu. tja je zahajala bolj poredkoma. no, lahko bi rekli, da nikoli. nekako ni našla časa zase, kaj šele za zabavo na morju in počitek, ter sončenje na peščeni plaži.

med potjo je brskala po imeniku telefona, ter s kotičkom očesa pogledovala nekatere ljudi. že v kopalkah so se ji vsi zdeli obupni. no, glavno da ni bila na posebni nudistični plaži. nič ni imela proti ljudem, ki so tja prav radi zahajali, ampak sama ne bi nikoli, tudi če bi ji kdo plačal. v mislih je razmišljala, kaj vse bo tukaj počela - bo morda plavala, se sončila, brala knjigo ali samo sedela na brisači, ki jo je vzela s seboj? vendar sta jo hrup in plaža, brez samcate sence motila. odpravila se je naprej. tja, kjer bo senčno - in srečnica je v bližini zagledala kupe skal, kamor je s hitrejšimi koraki hodila. nekoliko se je namrdnila, ko je videla, da so boljša mesta že zasedena, a je ostajala optimistična, kar jo je pripravilo do tega da išče naprej. ustavila se je ob neki skali, kjer ni opazila postave. no, osebe, ki je zaspala in se predala senci, da jo ohladi. in ta oseba je bil preveč postaven moški. hitro si je razgrnila brisačo v njegovi neposredni bližini in se pretvarjala da ga ne vidi. samo upala je lahko, da se lepotec prebudi. gledala ga je v hrbet, najbolj viden del telesa in se nekako namrdnila, ko ga je videla v kopalkah. enostavno ni prenesla tega. potem se pa naj ne čudimo, da se sama ni marala kopati. za trenutek je lahko videla njegov obraz. oči so bile zaprte, izgledal pa je.. ah, njegov izraz na obrazu ni imel nobenega pomena. iz tega si lahko samo še razbral, da oseba trdno spi - sama pa je upala, da tokrat pri njemu ni tako.


Nazadnje urejal/a lenora leroy Tor Jun 18, 2013 4:09 am; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarmichael brooks
architectarchitect


Število prispevkov : 16
Reputation : 2
Join date : 16/06/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cove   Pon Jun 17, 2013 8:23 am


Sanjal je. Sanjal je neko dekle, ki jo je spoznal pred večimi leti. Amber. Hodila sta skupaj v šolo in nekaj tednov po tem, ko mu je umrla mater ga je ves čas zajebavala, da nima mamice. Mogoče se to sliši sedaj dokaj neumno, ampak takrat je bil prizadet. Izgubil je skoraj vse. Nato je dekletin obraz zamenjal rdeči in iskreči se ogenj. Nato pa je ugledal njene oči. Materne oči. Modre kot ocean in nato je zaslišal krik. Oče je zakričal in mu zapovedal, da mora iti po brata in steči ven. In da se nikoli ne sme obrniti nazaj. Ko je z bratcom Jakom pritekel ven in se obrnil je zagledal samo črn dim, ki je obkrožal hišo. Prišli so gasilci. A mati ni preživela.
Stresel se in, trznil in zbudil. Globoko je dihal in lovil sapo. Srce mu je butalo in tresel se je kot otrok. Kot otrok, ki vidi smrt najbližje osebe, ki jo ima. Prestrašen, še vedno hlipajoč se je razgledal okli in zagledal dekle za katero bi vsak moški vrgel svoje oči in se zaklel, da bo nekoč njegova.  A seveda nikoli ni spadala v njihovo ligo, ker je bila vedno na samem vrhu. Izgledala je kot nekdo, ki ves čas hodi z bogatimi modeli in slavnimi osebami.
Nato se je zavedal, da že dobesedno bulji vanjo in se zdrznil ter vsedel v turški položaj. Na srečo ga glava ni več bolela, a si je z roko vseeno refleksno popravil skrbno sfenano navzgor pričesko.  »Slabe sanje,« je hitro rekel ter na hitro razložil situacijo tresenja. Ampak kmalu se je na njegovo presenečenje nehal tresti.
Nato je vstal, ker ga je bilo rahlo sram biti tako prestrašen pred dekletom. »Michael, mimogrede,« je rekel in se ji bleščeče nasmehnil nato pa se obrnil in sprehodil po obali do morja.  Preden je stopil v valove, ki so pljuskali in mokrili obalo se je pretegnil saj ga je vse bolelo zaradi neudobne površine.
Stopil je v morje in ugotovil, da je bila voda zelo mrzla. Naredil je še nekaj korakov naprej, nato pa se, ker je vedel, da obstaja možnost, da ga dekle gleda, vrgel naprej in zaplaval. Sonce je bilo že visoko na nebu in bil je hvaležen, da je zmrzoval namesto, da bi se cvrl na peščeni plaži. Po nekaj zamahov je obstal in se obrnil saj ga je že začelo zanimati kaj se je zgodilo z dekletom.



Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarlenora leroy
theatre actresstheatre actress


Število prispevkov : 13
Reputation : 1
Join date : 14/06/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cove   Pon Jun 17, 2013 9:35 am

tag: michael smitten 3
note: what can i say? :p
čakanje jo je začelo dolgočasiti, sploh pa občutek po samoti. prišla si je odpočiti, vendar nikakor ni mogla tega storiti brez krajšega ali daljšega pogovora, kakršenkoli bi že bil - samo da bi lahko govorila - kajti to je namreč oboževala. menda sta njena starša povsod bila najbolj glasna, kar je zagotovo (no, v bistvu je to normalno), podedovala od njiju.

na trenutke je lahko opazila, da ni najbolj priseben, sploh ne prisoten v okolici. in takrat se je zamislila, da bi mu v tem trenutku vsakdo lahko - če bi hotel ukradel denarnico, telefon, karkoli je že pač imel. nekoliko zmedeno ga je opazovala, ko je trznil in se vsedel. ''ah, ni problema,'' mu je rekla z visokim tonom glasu, med tem pa si je nataknila očala, da ne bi videl, kam gleda. nekajkrat se je ozrla k njemu, spet drugič naokoli, če ju kdo opazuje. ni hotela izpasti neumno v njegovi družbi, sploh ne po tem, kar se je zgodilo. ''lenora.'' podarila mu je očarljiv nasmeh, rahlo sramežljiv, čeprav ni v trenutku čutila nobenih metuljev v trebuhu ali kaj podobnega. bala se je ljubezni in zapletov, zato je hotela ostati hladna.
bila je presenečena nad fantovim obnašanjem, sploh ko jo je na vsake toliko časa pogledal. počutila se je kot neka kraljična v središču pozornosti neznanca. ko je videla, da je obstal in se začel obračati, ji ni preostalo drugega, kot da se naredi, da brska po torbi. hitro je začela iskati telefon, ga potegnila na plan in sepretvarjala, da piše sporočila. najboljša krinka vseh časov! ..vsaj pri njej. namesto, da bi po telefonu zares kaj brskala, vsaj igrala kakšno igro, je razmišljala, kako ga naj privabi k pogovoru. ''hm, imate morda na telefonu signal?'' vedela je, da je ciljala čisto mimo, vendar ji je morda le uspelo. ali pač? kotičke ust je privihala navzgor, da bi izgledala bolj očarljivo in si lase vrgla na levo ramo. telefon je še vedno držala ob sebi in vstala, da bi izgledalo, da išče signal. brezveze. sram jo je bilo, da se vede kot najstnica, ki čaka na fantov klic. no, saj še tega ni imela, vendar je to neka slaba primerjava. a vendar je primerjava. sprehodila se je vse do konca plaže in se ustavila tam, kjer je morje 'butalo' ob plažo. na bosih nogah je začutila pravo mrzlico, zato je s presenečenjem pogledala tipa. ''vas ne zebe? sama se tresem že ob najmanjšem stiku z vodo.'' zasmejala se je in se umaknila za nekaj centimetrov proč, saj se ni hotela odmakniti od čudovitega razgleda na rjavolasca. še vedno se mu je smehljala, da bi izpadla.. no, bolj ljubko.


Nazadnje urejal/a lenora leroy Tor Jun 18, 2013 4:14 am; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarmichael brooks
architectarchitect


Število prispevkov : 16
Reputation : 2
Join date : 16/06/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cove   Tor Jun 18, 2013 3:01 am


 Pogledal je navzgor in se zagledal v prečudoviti obraz angela. Zavedal se je, da včasih rahlo pretirava, ampak ali je tokrat pretiraval? Verjetno na vsej celini, ne, na vseh celinah lahko dobi potrditev, da ne.
Verjetno se je moral prav neumno nasmehniti, ko je stopal do obale. Nikoli se mu še ni zgodilo, da bi ga dekle od nikoder ogovorilo s tako slabim izgovorom. Ampak rahlo je bil polaskan in če bi bil sramežljiva oseba bi kar zardeval.
Toda bil je zaprt, zaznamovan. »Lahko pogledam,« je rekel in odšel proti svoji brisači. Na srečo je prinesel dve in z drugo si je na hitro obrisal roke, nato pa še na hitrejše telo. Lase je imel še vedno čisto mokre in kapljice vode so mu kapljale po vratu na hrbet in naprej do tal.
Vzel je telefon in se delal, da nekaj sekund študira zakaj ji ne lovi signal. »Čudno,« je dejal in se zavedal, da je skoraj nemogoče, da tukaj ne bi lovilo signala. »Rabiš koga poklicati? Z veseljem ti posodim telefon,« je še na hitro dodal in se ji zazrl v oči.
»Prvič,« je začel in se ji probal prijazno nasmehniti. »Res, prosim ne me vikat, ker mi gre to rahlo an živce.« Vedel je,d a se temu reče prijaznost ali spoštovanje ali kaj podobnega, ampak saj sta bila približno enake starosti in verjetno tole ni bilo nič povezano s poslom in poslovnimi sestanki.
»In, ne. Bolje je biti rahlo na mrzlem kot pa se cvreti na soncu.« Na srečo se ni tresel zaradi nenadnega sunka neznosne mrzlote.  Tudi z zobmi ni šklepetal in ko se je za neopazno sekundo pogledal v telefon, je videl, da nima niti modrih ustnic. Na srečo…
Ker je želel nadaljevati pogovor, se je usedel na brisačo in za nekaj trenutkov spet vzel telefon, ker je prej pozabil pogledati koliko je ura. Imel je še ogromno časa za karkoli je pač delal. »Torej kaj te je prineslo sem? Res sem mislil, da bom edino človeško bitje tu naokoli,«  no ja, vsaj lagal ni. Prevečkrat se je zatekal k lažem, da bi se zaščitil. Da ga noben ne bi zmogel raniti. Včasih je celo pozabil kako se živeti, a tokrat ni bilo tako.
S pričakovanjem v očeh se je zazrl vanjo in ji namenil bleščeči nasmešek. Velikokrat se je spraševal kaj se plete v dekleetini glavi, nikoli jih ni razvozal. I tokrat ni bila izjema.



Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarlenora leroy
theatre actresstheatre actress


Število prispevkov : 13
Reputation : 1
Join date : 14/06/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cove   Tor Jun 18, 2013 5:38 am

tag: michael smitten 3
note: wupwup :3
počutila se je nekoliko nelagodno, sploh zaradi njegovega pogleda k njej. stopila je še korak nazaj in se zazrla v telefon. v zgornjem desnem kotu se je nahajala majhna siva ikona, ki je imela tri bele črtice. signal. zaklela si je v mislih, saj ni vedela, kakšen bo njegov odziv. samo upala je lahko, da ga ne bo imel. svoj telefon znamke samsung je počasi pospravila v torbo, h kateri se je približala s hitrejšimi koraki. obstala je na svoji brisači, ki ji je hitro zagrela noge od mrzle vode. ozrla se je k torbi, kjer je lahko dobro videla, da se ji je telefon svet - telefonski klic, zagotovo. hitro je vzela telefon in ga ugasnila. ''zdaj še prazna baterija.'' nasmehnila se je. ''ah, samo potrebovala sem ga, če bi me klicali iz službe za jutrijšnjo generalko.'' mu je začela nakladati, da bi zvenela resnično. in po njenih talentih je menila, da je še preveč prepričljivo. namrdnila se je in pogledala v tla. ''morda sem samo tako olikana in mi je to v navado,'' mu je začela vračati odgovore. zahahljala se je. ''torej jaz cvrem na soncu?'' malce se je užaljeno zamislila, saj je govoril brez pomisleka, da lahko druge z besedami užali. no, ni je ravno užalil, vendar je zvenelo kot žaljivka. ne le zanjo, ampak za vse. v tem trenutku bi lahko rekli, da tudi za njega, ko ni bil v morju. opazovala ga je in se še sama usedla. ni vedela, kako neki se je šla pogovarjati z neznancem. neznancem nasprotnega spola. tem ljudem ni niti malo zaupala, vendar še zdaleč ni vedela, ali gre sedaj za zaupanje ali le za kratkočasenje. ''vzela sem si odmor od službe in vsega dela. delam kot nora in ne najdem časa zase in za svoje.. no, prijatelje.'' (čeprav teh ni imela veliko). ''in vas.. mislim, tebe?'' medtem je zaprla zadrgo na svoji torbi in si jo nastavila za naslonjalo. raje jo je varovala na prepričljiv način, da jo je uporabila za nekaj. ''in kolikor sem hodila proti tej točki, niti ni bilo tako prazno. lep kup ljudi sem videla.''

obrnila se je v desno in kasneje v levo. kam neki naj gleda? v tujčevi družbi ji je bilo naravnost grozljivo in še sedaj se ni dokončno okarala, kako je mogla narediti kaj takega in se preplesti v pogovor z neznancem. ''si sluč..'' hotela je izpljuniti neumnost. zato je vse popravila s suhim nasmeškom. pretvarjala se je, da nekaj išče, zato je pograbila torbo in iz nje potegnila besedilo za eno izmed stranskih vlog, ki jo je imela namen igrati v prihodnosti. ''ah, tukaj si.'' v mislih je prekipevala od sramu in preklinjanja nase. besedilo je dala na svojo levo in si popravila sončna očala.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content


ObjavljaNaslov sporočila: Re: cove   

Nazaj na vrh Go down
 

cove

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ maybe together we can get somewhere :: silver log harbor-