KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.














the leading lady



the leading gentleman



best friendly connection



best family



best chemistry



honorary member



biggest ego



biggest sweetheart



should be a couple

idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share | 
 

 beach cave

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatarariadna o'shea
kindergarten teacherkindergarten teacher


Število prispevkov : 102
Reputation : 30
Join date : 02/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: beach cave   Pon Jun 03, 2013 2:09 am


_________________
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarisabella gerrardi
lawyerlawyer


Število prispevkov : 31
Reputation : 12
Join date : 02/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: beach cave   Tor Jul 09, 2013 7:29 am

tag; colton. srcek

»toliko bolje,« se je tudi sama odmaknila in skomignila z rameni, pa čeprav bi bila zadovoljna, če bi videla, kakšno domišljijo bi tu uporabil, vendar ne glede na vse, očitno le ne bo imela te sreče. ko je njegova zdrsela po njenem licu, je za kratek trenutek dvignila svoje prste k njej ter z njimi narahlo spolzela po njegovi koži, nato pa spustila roko nazaj in se ob njegovih besedah zasmejala. »očitno je to edina stvar, ki je še ostala od takrat« si je dovolila, da je za nekaj trenutkov zopet spustila stare spomine na plan ter pravzaprav odmaknila vse negativne stvari – ne glede na to, kako je izgovoril to, so jo na vse skupaj vezali lepi spomini in res, da je ponavadi izgubljala živce, ker se ni mogla v hipu urediti in ji njegovo teženje okoli tega ali je že ter to in ono in kako ga je hotela nič kolikokrat pošteno mahniti, ko jo je včasih celo nalašč dregnil ali pomazal s kakšnim senčilom po licu, vendar ni mu zares zamerila. bili so tisti časi, za katere je lahko rekla, da so bili najlepši v njenem življenju. in seveda jih je pogrešala, še kako, vendar bili so mimo in pri temu ni mogla nič. »reciva,« je dejala ter ob tem si narisala zadovoljen nasmešek na obrazu, ob njegovem naslednjem vprašanju pa skomignila z rameni. »izvoli,« mu je še pomignila ob tem z roko, pa čeprav je vedela, da tega colton parker tako ali tako nikoli ne bi zares storil. ob njegovih naslednjih besedah je uprla roke v bok, naveličano zavzdihnila ter umaknila pogled stran od njega, nato pa zopet k njemu, z kar se da zdolgočasenim izrazom. »in ti si jih imel devetnajst, če me občutek ne vara, v bistvu zadnji čas, da bi se zresnil, če sva že pri temu. in precenjena faza? torej jo bi toliko lažje izrekel, saj veš, dan danes to že vsakdo reče« je skomignila z rameni. ne, s tako poceni odgovorom pri njej definitivno ne bo dobro odnesel, zares žal ne. »seveda nimaš,« je dejala ter stisnila roke v pesti, ko je čutila ostro bolečino v srcu, katero se je trudila ignorirati. vendar poznal jo je dobro, lahko bi v hipu spregledal, da jo ta pogovor, kljub njeni vsej trdnosti še vedno lomi. odkimala je z glavo, ko je sklonil pogled. seveda, še v oči ji ni bil sposoben pogledati. stisnila je ustnice skupaj ter se prisilila, da mu ni dala očitka o tem, da je malce prepozno za opravičilo. ob njegovih naslednjih besedah se je zazrla proti njemu. »vidiš? bolj te je ganilo to, kar so drugi rekli, kakor jaz sama« je zamrmrala ter zavzdihnila. zares so bile redke teme, ki so kakorkoli bolele, vendar ta prekleto je. »kdo pa je rekel, da jih je veliko?« je dvignila obrvi ob njegovem vprašanju, pa čeprav je bilo jasno, da jih je ogromno pristalo v njeni postelji, sicer le za eno noč, vendar kljub temu. odkar sta končala, ni bilo nikogar, h katerem se je bila pripravljena vračati in posledično so ji avanture še kako prišle v navado. »sva že dva, ki sva patetična, ti še danes nisi prebolel vsega skupaj,« je skomignila z rameni, kakor da govori o najbolj običajnem dejstvu na tem svetu – in iskreno, navsezadnje je to tudi to bilo. »kdo je rekel, da se hvalim? vendar kljub temu, imela sem te na takšen način, kot te ni imela nobena druga, pa čeprav nisi znal ravnati z mano. priznaj colton, do katere si čutiš še to, kar si do mene?« je ob vprašanju privzdignila obrvi, pa čeprav je poznala odgovor. hkrati pa je vedela, da čuti enako – do nobenega ni nikoli in tudi ne bo nikoli čutila tega, kar je čutila do njega. »zakaj točno?« se še sama ni mogla upreti smehu, ko je pristala v njegovem naročju – vendar iskreno, tam je bila tudi najraje. »kakor želiš,« je zamrmrala, predno je svoje ustnice položila na njegove. ko se jo je še trdneje oklenil, je ona telo le še bolj privila k svojem telesu ter roke zakopala med njegove črne lase. nasmehnila se je ob njegovih besedah ter še zavedala se ni, kdaj sta v bistvu pristala na plaži – ne na javni, pravzaprav na neki oddaljeni, v neposredni bližini jame. vendar okolica ni bila pomembna, pravzaprav ni bilo pomembno prav nič, le ona dva. »vedno je bila napaka,« je dejala, ko so njene roke našle pot pod njegovo majico na hrbtu ter spolzele navzgor. »vendar moja najljubša, iz katere se nikoli nič ne naučim in bi jo po možnosti ponavljala ves čas,« je zamrmrala, nato pa poiskala njegove ustnice in zopet od njega iztržila poljub, medtem ko je dvignila boke, pravzaprav celo telo privila k njemu, nohte pa zagrebla v njegov hrbet. »vzemi si me, colton« je zamrmrala, ko se je za hip pomaknila k njegovemu ušesu, da je bila sposobna te besede spregovoriti, nato pa še predno bi dobila odgovor, se zopet prilastila njegovih ustnic in zdelo se je, da v bistvu še v večji strasti kakor povprej.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarcolton parker
tv series producertv series producer


Število prispevkov : 85
Reputation : 44
Join date : 20/10/2012
Kraj : port charles, louisiana

ObjavljaNaslov sporočila: Re: beach cave   Tor Jul 09, 2013 9:30 am



isabella smitten 1

skomignil je z rameni in se nekoliko nežneje nasmehnil, »saj veš kaj pravijo, lepe stvari ostanejo.« in s tem je seveda mislil na vse tiste spomine, ki so verjetno tudi njej ostali v mislih. od tistih, ko sta se packala po celem obraz, do tistih, ko je po dolgi vojni s čopiči na koncu pristala v velikem bazenu za njihovo domačo hišo in zagnala cel vik in krik, ker je s tem dejanjem uničil njeno najnovejšo obleko in sta tako morala ostati tisti večer doma, do vseh ostalih, ki so počasi priplavali eden za drugim, čim se je predolgo zadrževal v njeni bližini. in kolikor se je spomnil ni imel tistega večera nič proti temu, da sta ostala doma, glede na to, da je lahko kaj hitro nadomeščal odejo s katero je bila sprva pokrita in jo grel s svojim telesom. mlada in neizkušena kolikor je bila, je hitro znala slediti njegovim željam in potrebam in lagal bi, če bi trdil, da se je z njo med rjuhami ujel čudovito, če ne skoraj najboljše. ob tem seveda ni mogel zatreti misli na rosemarie, ampak to je bila povsem druga zgodba, drugačen nivo odnosa in ljubezni. če je lahko to oklical za ljubezen. kolikor se je upiral tej besedi, ni mogel tako enostavno mimo dejstva, da ga je isabella resnično pripravila do tega, da je bil vanjo zaljubljen. odkimal je z glavo in se opravičujoče nasmehnil, »skoraj dvajset.« ja, res je bil mogoče precej nezrel za svoja leta. od tistih srednješolskih dni pa do danes, se je bolj malo spremenil. še vedno se je podil za dekleti in še vedno se ni znal resno zavezati, četudi je imel za seboj že dva zakona. katera pa sta se oba bolj klavrno končala. »jaz ne. in ne vsaki,« jo je zavrnil že četrtič danes in sklonil pogled nekam proti tlom. težko je zrl v njene lepe oči, ko je vedel, da ga preučuje do zadnje gubice njegovega obraza in prebere vsak njegov gib do čiste potankosti. še prehitro bi spoznala, da mu je bilo vedno bolj mar do nje, kakor ji je znal pokazati in če bi imel le malo več poguma, potem bi od njega večkrat slišala tisti dve besedi, katere si je tako zaslužila. »ne nimam in priznal sem to, prenehaj torej,« jo je skušal utišati in jo prepeljati na drugo temo, upajoč, da ne bo naredila celotne situacije le še težje za oba. že tako ga je nenehno stiskalo nekje v bližini srca, vsakokrat, ko je omenila kaj lepega, ali manj lepega, kar sta skupaj doživela. ja, delal je napake in dela jih še danes. in motiti se je človeško, mogoče bi morala tudi ona to počasi spoznati. »to ni res, samo ti si vse skupaj videla tako,« je odgovoril z mirnim glasom, ko je skušal svoje frustracije zatreti z alkoholom, ki je iz kozarca stekel po njegovem grlu. dovolj je imel morečih pogovorov, ki so načenjali njegove živce in telo, želel si je le njene družbe. »bilo jih je veliko isabella, to veva oba,« se je rahlo posmehnil in zavil z očmi. vsi so vedeli kakšen sloves se drži njega in ravno tako tudi njemu ni ušlo, kako moški razpravljajo o njegovem bivšem dekletu. ni bila ravno težka tarča za avanture. nagnil se je bližje k njej in njegov obraz je počival v neposredni bližini njenega, ko jo je nosil proti plaži in mimogrede uspel iz ležalnika pred barom vzeti še odeji, ki sta ležali tam. in ko so se njune ustnice prepustile plesu poljubov, mu je ostalo nekaj besed, ki ji jih je nameraval zašepetati že prej, v baru, pa so njena dejanja zmotila njegovo razmišljanje. »in sedaj bom storil še eno napako,« je zamrmral v bližini njenega ušesa, ko mu je uspelo preko njene glave potegniti majico, da je obležala pod njim v nedrčku in kavbojkah, »v resnici sem te ljubil, samo nikoli ti nisem tega znal povedati in pravilno pokazati.« in svoje besede ja zaključil z poljubom, ki je dokazoval resničnost njegovih besed in njihovo pristnost. vse kar je še slišal skozi misli, ki so bučale v njegovi glavi, so bile njene besed, naj si jo vzame. in želel si jo je, vsak delček njenega telesa. želel jo je imeti samo zase, danes, jutri, vsak dan. ampak tega ni mogel zahtevati od nje in slej ko prej bi se jima zopet nekaj zalomilo, samo vprašanje časa je bilo. in ni želel tvegati. ne, če jo je lahko kljub temu imel, četudi ne javno. »ljubi me,« je dahnil, predno je njune ustnice vnovič združil v poljub in znebil še svoje srajce, ki je obležala nekje v bližini, medtem, ko je isabello potegnil na razprto odejo.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatarisabella gerrardi
lawyerlawyer


Število prispevkov : 31
Reputation : 12
Join date : 02/10/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Re: beach cave   Sre Jul 10, 2013 8:20 am

tag; colton. srcek

pogrešala ga je. ne glede na to, kako se je sama pri sebi upirala tej misli, je vedela, da ne glede na vse, je redko minil  teden, da se njegova podoba ni pokazala v njenih mislih. včasih je nanj utegnila misliti tudi dan za dnevom in počutila se je kakor trapa. zares kakor popolna trapa. ker je bila sama zase prepričana, da nobenim čustvom ne pusti, da bi prišli na dan, da je njeno srce dejansko spremenjeno v kamen. vendar v trenutkih, sploh v takšnih kot je bila ta, je vedela, da ni povsem okamnelo, da je bilo v njej pravzaprav še preveč čustvom, le da jih je zakopavala. in če bi prišli v enem trenutku vsi na dan, bi bilo hudo. vedela je, da bi jo znalo pošteno potolči in ravno tega se je bala. kakor se je bala, da bi sedaj rekla kaj neumnega, storila kaj neumnega. ker je vedela, da ga ne glede na vse ni pozabila in če bi pustila čustvom priti na plano, bi to spoznal tudi on, tega pa ni hotela. ker je vedela, da bi bilo vse skupaj, preprosto le še toliko bolj zajebano, kakor je že bilo dan danes. prav tako pa je bil v njej še vedno tisti rahel dvom, ki se ga ni mogla znebiti – da jo bo ne glede na vse izkoristil, da se bo zjutraj preprosto norčeval iz nje, če mu pove, da se ji zdi da ga vseeno ni pozabila. ne, ni smela tega dopustiti, nikakor. dvignila je roke, da mu je pomagala sreči oprijeto majčko, ki je sicer imela ogromen izrez – z čem drugim bi se pa prikazala v klubu? nato pa z rokami najprej zaobjela njegov obraz ter se zazrla v njegove oči. »smešno, vendar tvoje napake so mi nocoj čedalje bolj všeč« je dejala ter mu na hitro pritisnila poljub na ustnice, predno je nadaljeval, roke pa so ji našle pot na njegov hrbet, po katerem je zdrsela z nohti navzgor. ob njegovih besedah je hotela obdržati očesni stik, kakor da bi se hotela prepričati, da misli resno, vendar se je v naslednjem trenutku polastil njenih ustnic ter skoraj avtomatsko je ob tem privila svoje telo ob njegovo ter se ga še trdneje oklenila. zadosten dokaz, ljubil jo je. očitno jo je ne glede na vse, nekoč zares ljubil. ob njegovih besedah se je za hip zazrla v njegove oči, nato pa pustila, da se je znebil srajce, nato pa se v hipu oklenila njega ter mu poljube delila tako po ustnicah in vratu, kamor je preprosto mogla. hitro in z spretnim gibom se je znebila svojih kavbojk, ostala je le v spodnjem perilu. lotila se je odpiranja njegovega pasa ter kavbojke potisnila navzdol, noge pa zopet ovila okoli njegovih bokov. »kakor želiš,« je zamrmrala, ko je zaprla oči ter njune ustnice združila v poljub, svoje boke dvignila proti njemu in ko sta se znebila še zadnjih cunjic, ko je zopet zagrnila tista sladka tema.

***


zamežikala je, ko jo je zbudilo sonce, ki je direktno sijalo v njene zaprte veke. narahlo se je premaknila, ko je začutila roko, ki jo objema čez trebuh, ona pa se je še malo prej oklepala njegove roke. pravzaprav je bila v njegovem objemu in ob tem je zaprla oči ter se prijela za glavo, da bi dojela, kaj se pravzaprav dogaja. v hipu se ji je pred očmi ovil prejšnji večer, sicer res, da je imela precejšne luknje v spominu, vendar nekaj ji je bilo jasno – spala je z coltonom. parkerjem. njenim bivšim. edinim, katerega je kdajkoli ljubila. in oh bog, kakšne misli so se ji podile včeraj po glavi, da ga morda celo ni pozabila. ob tem je narahlo zavzdihnila ter si šla z roko skozi lase. morda bi lahko ostala, morda bi lahko za spremembo spremenila jutro med njima, vendar ni smela. ne po tem, kar se ji je včeraj podilo po mislih, ne po tem, ko je obstajala možnost, da ga ni pozabila. prijela ga je za roko ter jo že hotela odmakniti ter se skobacati izpod njega, ko je začutila premikanje ter pogled je zasukala proti njemu. za trenutek sploh ni vedela kaj naj naredi ali reče, nato si pa je zarisala nasmešek na obraz. morda niti ne bo opazil njenega namena pobega. »dobro jutro tudi tebi.«
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content


ObjavljaNaslov sporočila: Re: beach cave   

Nazaj na vrh Go down
 

beach cave

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ maybe together we can get somewhere :: silver log harbor-